Za začetek podjetja štejejo leto 1958, ko se je skupina delavcev izločila iz Izolirke Ljubljana in šla v Termiko. Leta 1989 so se oddvojili od Termike in postali Termo. Leta 2006 je divizija Knauf prevzela podjetje, ime pa so registrirali leto kasneje. Danes več kot 400 zaposlenih v škofjeloški enoti Knauf Insulation proizvede več kot 100.000 ton izolacije iz kamene volne. Ponudbi izolacijskih materialov so dodali tudi stekleno volno nove generacije z vezivi na bioosnovi.

V podjetju namreč ne prisegajo na en material, ampak na najboljšo izolacijo in njeno aplikacijo v objekt. Kar je pri izolaciji v veliki meri najpomembnejše. Ne le izolacijski material, ampak tudi pravilna izbira materiala, njegova priprava v smislu trdnosti celotnega materiala, debeline slojev in potem sama vgradnja. Tokrat smo o izolacijah spregovorili s tehničnim svetovalcem Primožem Bernardom, diplomiranim inženirjem strojništva, iz podjetja Knauf Insulation, d.o.o., Industrija termičnih izolacij Škofja Loka.

dom273_knauf1.jpg


Kako se danes odločiti za izolacijski material in kaj mora imeti človek v mislih, če gledava na splošno? Tukaj gre za različne dejavnike, ki jih je treba upoštevati. Na prvem mestu je prihranek zaradi toplotne izolacije, vendar to ni vse. Treba je ubiti tri muhe na en mah. Poskrbeti za toplotno, protihrupno in protipožarno zaščito …

Res je. Vedno iščemo optimum. Pri tem seveda upoštevamo tako tehnični kot tudi ekonomski vidik izolacijskega posega. Za investitorja je gotovo na prvem mestu prihranek, ki bo sledil vgradnji, nič manj pomembna ne smeta biti dosežena varnost in trajnost posega. Kaj nam pomagajo superiorne lastnosti, če rešitev ni celovita. Naše podnebje ponuja vrsto nevšečnosti, ki jim je izpostavljena tudi izolacija. Če rešitev ni prava, bo slej ko prej nekaj narobe in stroški se bodo potrojili, ob tem, da smo izpostavljeni določenemu tveganju. Naš cilj so dolgoročne in celovite rešitve.

Celovita ponudba asortimenta

Nekoč ste v Škofji Loki ponujali le kameno volno, danes s priključitvijo v divizijo Knauf Insulation tudi stekleno. Kakšna je razlika med materialoma, za katera področja so posamezni materiali primernejši?

Asortiment izdelkov, ki jih danes ponujamo, se je resnično zelo razširil. To nam v veliki meri pomaga udejanjati celovitost in dolgoročnost rešitev. V prvi vrsti smo še vedno ponudnik mineralne volne. Pod ta termin sodita kamena in steklena volna. Kameno že od leta 1958 proizvajamo v Škofji Loki, z vključitvijo v koncern Knuf Insulation pa smo dodatno ponudili izdelke steklene volne iz novozgrajene tovarne na Češkem. Kamena volna ima primat zahtevnejših izolacij. Uporabljamo jo v gradbeništvu in industriji za praktično vse vrste aplikacij. Najpogosteje jo srečamo na ravnih strehah, fasadah, v tlakih, požarnih vratih, v pečeh in na inštalacijah. Steklena je za določene namene bolj enostaven izdelek. Naši filci Knauf Insulation Ecose Technology iz steklene volne se uporabljajo predvsem v gradbeništvu, kjer je izolacija kot polnilo, mehansko neobremenjena, a še vedno z vsemi toplotno-požarno-zvočnimi lastnostmi. Največkrat se filci Ecose uporabljajo v mansardah med in pod špirovci ter v lahkih predelnih stenah. Odlikuje jih naravno vezivo, ki kot tako prinaša večje ugodje bivanja (certifikat Indoor Air Comfort), izkazalo pa se je, da je tudi mnogo prijetnejša za delo kot tradicionalna steklena volna.

Odločitev za izoliranje objekta je zahtevna. Ali lahko ponudiva nekakšen splošni nasvet, na kaj je treba biti pozoren pri odločitvi za izoliranje objekta? Najprej novega.

Najprej se vprašajmo, kaj pravzaprav želimo. Odgovor ob rahlem premisleku vsekakor ne bo kratek. Nato pomislimo na življenjsko dobo objekta in vse realne nevšečnosti v tem obdobju. Poskušajmo si predstavljati, da izolacijski materiali z ostalimi gradbenimi materiali tvorijo zaključeno celoto objekta. Objekt oz. stavba »diha« z nami in okolico. Če se izognemo skrajnostim in specifičnim primerom, si upam trditi, da je razmišljanje o mineralni volni optimum za novogradnje in sanacije.

dom273_knauf3.jpg

Adaptacija

Kako pa je z izoliranjem starega objekta? Tukaj se človek pogosto znajde pred težkim vprašanjem vrstnega reda in tudi finančnih stroškov. Ali je mogoča postopnost in kako naj si sledijo ukrepi? Z izoliranjem oziroma izboljšanjem toplotne slike objekta mislim vse ukrepe od izolacij (stene, strop, tla) do obnove ogrevanja in posodobitev stavbnega pohištva.

Malokdo je sposoben naenkrat prenoviti vso hišo. Postopnost je nujna. Zelo pomemben je vrstni red. Vsekakor je najprej treba prenoviti ovoj stavbe. Začenši s stavbnim pohištvom, ker je to najbolj invaziven poseg in lahko možne poškodbe saniramo v nadaljevanju. Sledijo ostrešje ali podstrešje, nato fasada in na koncu ogrevalni sistem. Seveda lahko podstrešje tudi samostojno izoliramo ne glede na ostalo. V tem primeru je to najcenejša in najbolj učinkovita možnost. Napačno pa je najprej zamenjati sistem ogrevanja in potem sanirati toplotne izgube. Gre za tipično neskladje med inštalirano in potrebno vrednostjo moči ogrevalnega sistema. Poudariti moram, da je za vse ukrepe mogoče dobiti nepovratna sredstva in/ali posojilo Eko sklada.

Kakšno je stanje toplotne zaščite stavb v Sloveniji? Kako je z individualnimi objekti, kako z večstanovanjskimi?

Podatek iz študije, ki jo je za gospodarsko interesno združenje, katerega člani smo, opravilo podjetje ZRMK, je, da imamo v Sloveniji 81 odstotkov stavbnega fonda, potrebnega energetske prenove. Kriza je s skoraj vsemi objekti, grajenimi pred letom 1990. Po letu 2002, s takrat novim pravilnikom o toplotni zaščiti stavb, se je zavest o pomembnosti izolacij precej dvignila. Na individualni novogradnji beležimo bistveno višjo raven ozaveščenosti investitorjev, ki so začeli izolacijo množično uporabljati, hkrati pa se je občutno povečala tudi povprečna debelina vgrajenih izolacijskih materialov. Za trg se je žal praktično vedno gradilo pomanjkljivo. Danes pa ustrezne debeline izolacije sploh niso več vprašanje. Večstanovanjski objekti so prav tako večinoma v zelo slabem stanju in nujno potrebni energetske prenove. Če so stanovalci v določenem obsegu že poskrbeli za bolj kakovostna okna, so fasade večinoma neizolirane ali so pomanjkljivo izolirane. Se pa na tem področju prav tako vidi napredek, saj se v zadnjih letih stanovalci že v večjem številu odločajo za energetske sanacije ovoja stavbe, kamor spadata zlasti izolaciji fasade in podstrešja. Nekaj konkretnih primerov smo v našem podjetju tudi spremljali nekoliko podrobneje. Podatki na konkretnem objektu so pokazali, da se je poraba energije za ogrevanje zaradi izolacije fasade zmanjšala za do 35 odstotkov. V večstanovanjskih objektih se torej skrivajo velike zmožnosti za prihranke energije.

Dolgoročne rešitve

Ravno večstanovanjski objekti so pravzaprav najbolj problematični. Številni lastniki so zamenjali okna, sedaj imajo merilnike porabljene energije, energija pa se še vedno meče na plan, ne skozi odprta okna, ampak skozi »odprte« stene. Ali lahko podava kratek nasvet lastnikom enot v večstanovanjskih stavbah? Kako se lotiti toplotne sanacije in na kaj je treba biti pozoren?

Fasado je treba izolirati. Če želite dolgoročno rešitev, je stvar jasna. Treba je izbrati kakovosten sistem in kakovostnega izvajalca. Ta kombinacija nikakor ni najcenejša v fazi investicije, trdim pa, da je najcenejša čez 10 let, lahko že prej. Seveda priporočam v vseh primerih fasad izolacijo iz kamene volne. Je kakovostna, trajna, predvsem pa požarno varna rešitev, ki poleg toplotnih prihrankov prinaša tudi varnost. Cena investicije je res okoli 20 odstotkov višja v primerjavi z nekaterimi drugimi cenejšimi izolacijami, vendar se strošek zaradi kakovosti hitro povrne. Poleg toplotne je na večstanovanjskih objektih izjemnega pomena tudi požarna varnost, zato tudi tehnična smernica predpisuje delno ali v celoti negorljivo izolacijo objektov, višjih od 10 metrov.

Seveda se vse začne in konča pri denarju, čeprav je dejstvo, da ni nihče tako bogat, da bi metal drva skozi okno, razen morda kakšen dolenjski kmet, ki pravi, da je drv tako in tako dovolj. No ja, če ob tem pozabi na marsikaj in tudi na čas, ko jih pripravlja. Država zadnja leta močno spodbuja različne ukrepe za izboljšanje toplotne izolativnosti stavb oziroma, natančneje, večje energijske učinkovitosti stavb prek Eko sklada. Ne bova sicer ponavljala pogojev, ampak vseeno nekaj besed o tem, kako je mogoče naložbo v izolacijo »poceniti« s pomočjo države.

Eko sklad v tem kontekstu ponuja nepovratna sredstva pri investiciji v ustrezen fasadni sistem z ustrezno debelino izolacije in ponuja nepovratna sredstva v investicijo izolacije podstrešja ali ostrešja. Možna so tudi ugodna posojila. Razpis naj si investitorji preberejo na spletu. Zelo v grobem: investitor mora biti lastnik in dela mora opravljati izvajalec. Vloga mora vsebovati vsa potrebna dokazila in uraden predračun za izvedbo ¬– dobavo in vgradnjo. Sredstev je načeloma dovolj in za zdaj so izkušnje z dodelitvijo sredstev zelo pozitivne. Pri fasadi mora investitor izbrati certificiran fasadni sistem in vsaj 12 cm debelo izolacijo, na primer iz naše kamene volne (Knauf Insulation FKD-S). Pridobi lahko do 12 evrov/m² subvencije. Pri podstrešju ali strehi je treba vgraditi 20 ali 25 cm izolacije (na primer Knauf Insulation Unifit 035), odvisno od kakovosti izolacije. Pridobi lahko do 10 evrov/m².

Zavedajmo se, da so vračilne dobe investicije pri izolacijah kratke. Odvisno od posega, od tri do deset let, ko se amortizira investicija, vse naprej pa je, karikirano rečeno, dobiček vlaganja v izolacijo. Najbrž trenutno ne obstaja in še nekaj časa ne bo boljše in varnejše naložbe, kot je naložba v ustrezno energetsko sanacijo oziroma v izolacijo.

Pred časom me je najbolj navdušila energetska obnova bolnišnice v Novem mestu. Nova trislojna okna, nova izolacija na zunanji strani in prezračevana fasada, izoliranje hladnega podstrešja, vse z izolacijskimi materiali Knauf Insulation. Poleg tega imamo v uredništvu več vprašanj več bralcev s konkretnimi vprašanji o načinu in izbiri izolacije, tako da imamo še veliko tem za vaše strokovnjake podjetja Knauf Insulation, ki jih bomo objavljali v prihodnjih številkah naše priloge.