V zadnjih letih v povprečju prodajo od 200 do 230 objektov, od tega od 70 do 100 v Sloveniji, preostale pa v tujini. »Največje povpraševanje je po zelo dobrih nizkoenergijskih objektih, medtem ko se nekoliko manj kupcev odloča za gradnjo pasivnih objektov,« pravi Bogdan Božac, direktor podjetja Marles hiše iz Maribora. To velja tako za tuje trge kot tudi pri nas. Razlog je po njegovem mnenju v tem, da je življenje v pasivnih hišah vendarle nekoliko drugačno kot v nizkoenergijskih ali varčnih hišah.
Večje povpraševanje po zelo dobrih nizkoenergijskih hišah
Ljudje smo namreč še vedno navajeni, da bivalne prostore prezračujemo z odpiranjem oken in vrat, medtem ko po pravilih bivanja v pasivnih hišah za dovajanje svežega zraka »skrbi« prezračevalna naprava. Marsikateremu kupcu je po sogovornikovih besedah to nekoliko tuje, zato je na splošno večje povpraševanje po zelo dobrih nizkoenergijskih hišah. To velja tudi za večje javne objekte, kot so denimo vrtci in osnovne šole, kjer prevladujejo naročila »na ključ« in po navadi skupaj z zunanjo ureditvijo.
Med zasebnimi investitorji pa je največ povpraševanja po hišah, ki so dokončane od zunaj, nekateri se dodatno odločijo še za vgradnjo strojnih inštalacij. V zadnjem času se tudi med zasebnimi investitorji povečuje povpraševanje po hišah »na ključ«, saj kupci za gradnjo hiše želijo imeti enega in zanesljivega partnerja. To še posebno velja za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš, kjer morajo biti vsi detajli zelo dobro izdelani, sicer hiša ne more pridobiti ustreznega certifikata oziroma dokazila, ki ga potrebujejo tudi za pridobitev nepovratne subvencije na Eko skladu.
To je še posebno pomembno v tujini; v Avstriji in Italiji imajo hčerinski družbi, na Hrvaškem imajo podružnico, v Franciji in Švici pa imajo vzpostavljeno mrežo partnerjev, s katerimi delajo.
Prav razvejena prodajna mreža, dolgotrajna tradicija (50 let), lastni arhitekturni biro in strokovno usposobljeno osebje ter seveda ustrezna boniteta podjetja po prepričanju sogovornika predstavljajo bistveno prodajno prednost pred konkurenco.
Tipske hiše so preteklost
Tipske hiše so za Marles že skoraj preteklost. Večina hiš je namreč izdelana glede na potrebe in želje posameznega kupca. Prav v tem, da imajo lasten arhitekturni biro, se namreč izkaže njihova prednost, saj njihovi arhitekti poleg naštetega poskrbijo in pridobijo vso potrebno dokumentacijo za gradnjo hiše in gradnjo tudi spremljajo ter nadzorujejo in tako lahko po koncu gradnje kupcu izročijo hišo, ki je izdelana v skladu z vsemi standardi za nizkoenergijsko in pasivno gradnjo. Za svoje hiše so namreč pridobili certifikat Passivhaus Instituta iz Nemčije in švicarski certifikat Minergie ter evropsko tehnično soglasje.
Poleg tega je za Marlesove hiše značilno, da imajo vgrajenih okoli 70 odstotkov domačih materialov v deležu lesa, pri izolaciji tudi do 80 odstotkov. Sogovornik ob tem pojasni, da je to največji delež domačih materialov v primerjavi s konkurenco. V nasprotju z njimi, ki morajo ustrezno obdelan les uvažati v glavnem iz sosednje Avstrije, ima namreč Marles lastno sušilnico in lepilnico lesa. To pomeni, da les kupijo v lokalnem okolju, potem pa ga v svojih obratih razžagajo, posušijo in zlepijo. V tujini kupijo manjši del lesenih elementov, ki jih ne morejo izdelati v lastnih obratih. Na željo posameznih kupcev v hišo vgradijo tudi materiale iz sibirskega macesna, ki ga morajo prav tako uvoziti, a v deležu celotne hiše to niso veliki deleži.
Kompaktna naprava najprimernejša za pasivno hišo
Pri načrtovanju hiš je za projektanta zelo pomemben podatek o načinu ogrevanja hiše in morebitnih posebnih željah naročnika, kot je denimo vgradnja kamina in podobno. Bogdan Božac ob tem pravi, da se poskušajo čim bolj prilagoditi željam kupca, saj v skladu z njihovimi željami potem pripravijo dokumentacijo. Na splošno pa velja, da je prezračevalni sistem z vračanjem toplega zraka sestavni del vsake njihove nizkoenergijske ali pasivne hiše. Razlika je v bistvu samo v tem, da za pasivne hiše kupcem priporočajo vgradnjo tako imenovane kompaktne naprave, s pomočjo katere lastniki ogrevajo hišo, toplo sanitarno vodo, naprava poskrbi za prezračevanje, na željo kupca pa vgradijo tudi tako kompaktno napravo, ki ima vgrajen še sistem za hlajenje v poletnem času. V pasivni hiši seveda ni radiatorjev, lahko pa je vgrajeno talno, stensko ali stropno ogrevanje.
Lastniki nizkoenergijskih hiš se lahko tudi odločijo za tako napravo, lahko pa se odločijo za toplotno črpalko ali v kombinaciji s sončnimi kolektorji vgradijo peč na pelete, plin ali kaj drugega v kombinaciji s talnim, stropnim ali stenskim ogrevanjem. V pasivno in nizkoenergijsko hišo seveda lahko vgradijo tudi kamin, vendar morajo kupci tako željo izraziti pred projektiranjem, da projektant to predvidi pri izdelavi projekta.
Če je taka hiša pravilno izdelana, so stroški za ogrevanje tako rekoč zanemarljivi. Ob tem je sogovornik navedel zanimivo ugotovitev enega izmed lastnikov Marlesove pasivne hiše, ki je izračunal, da samo za vožnjo od doma do službe in nazaj z avtom v enem mesecu porabi več denarja kot za ogrevanje hiše v enem letu.
Gradnja hiše in posledično tudi stroški vzdrževanja in ogrevanja so v marsičem odvisni od lokacije. Idealna usmeritev hiše je taka, da so bivalni prostori obrnjeni proti jugu, zato bi morale biti na tem delu hiše tudi največje okenske površine. V praksi žal ni vedno tako, saj neživljenjski in zastareli prostorski akti marsikje onemogočajo ali ovirajo investitorje, da bi izbrali najbolj optimalno lego za gradnjo hiše. Sogovornik ob tem pravi, da bi bil čas, da se ponekod tudi po več deset let stari prostorski akti spremenijo in prilagodijo sodobnim urbanističnim trendom in zahtevam EU glede energetske učinkovitosti stavb. Njihovi arhitekti se pri izdelavi dokumentacije poskušajo kar najbolj prilagoditi razmeram na terenu, vendar prav zaradi lokalnih predpisov marsikje ne morejo zagotoviti najbolj optimalne gradnje.
Kdaj bo zgrajena prva samooskrbna hiša v Sloveniji?
Čeprav nizkoenergijska in pasivna gradnja postajata vse bolj samoumevni, Bogdan Božac v prihodnosti na tem področju ne vidi kakšnih revolucionarnih sprememb. Po njegovem prepričanju bo šel trend v smeri samooskrbnih stavb. To so stavbe, ki bodo same zagotavljale dovolj energije za lastno obratovanje in ne bodo potrebovale priključkov na javno infrastrukturo. Po njegovi oceni v Sloveniji še ni take hiše, ki bi ustrezala definiciji samooskrbne hiše. To je zdaj za njih eden večjih izzivov za prihodnje. Sicer pa predvideva, da bodo morda že do konca tega leta začeli v svoje objekte vgrajevati izolacijo, ki ima boljše izolacijske lastnosti in bo izdelana iz naravnih materialov.
Glede na to, da bodo v prihodnje še bolj poudarjeni energetska učinkovitost objektov in gradbeni materiali, ki čim manj onesnažujejo okolje in za izdelavo potrebujejo čim manj energije, so v Marlesu že pripravili izračun po metodologiji LCA (analiza življenjskega cikla) za svoje hiše. Sogovornik je analizo sicer pokazal, vendar podrobnosti še ni želel razkriti, saj pravi, da je za to še nekoliko prezgodaj. Rezultati analize za njihove hiše pa so po njegovih ugotovitvah zelo spodbudni, saj se njihove hiše uvrščajo v zgornjo tretjino energetsko in okoljsko učinkovitih hiš v Evropi in najbrž tudi širše. To pomeni, da je okoljski odtis Marlesovih hiš zelo nizek, saj so zgrajene v glavnem iz naravnih materialov in tudi v času obratovanja ne bodo povzročale velikega onesnaževanja, po koncu »življenjske dobe« pa so preproste za razgradnjo ali nadaljnjo uporabo.
Seveda se na koncu nisem mogel izogniti vprašanju v zvezi z zelenimi javnimi naročili. Po sogovornikovih besedah bi morala uredba o zelenem javnem naročanju začeti veljati 13. marca. Če bi njena določila veljala tudi v praksi, bi se graditeljem montažnih, skeletnih in drugih objektov iz večinoma naravnih materialov obetalo veliko novih priložnosti. Ta uredba je v delu, kjer je govor o gradnji objektov, za tri mesece zamrznjena in glede sprememb ni preveč optimističen. Je pa prepričan, da je gradnja z naravnimi materiali in z nizkim ogljičnim odtisom zagotovo stvar prihodnosti, zato pričakuje, da se bo zanimanje za njihove objekte v prihodnosti še povečevalo.
