Ustvarjalni otroški vrt

Pregovor »Kar se Janezek nauči, Janez zna«velja tudi za vrtnarjenje. Če le imamo na vrtu krpo zemlje, ki je nismo posebej namenili tej ali oni zelenjavi oziroma rožam, storimo najbolje, da z otrokom naredimo otroški prvi vrt. Stik z zemljo bo tudi že štiri – ali petletnemu malčku razkril skrivnost porajanja in minevanja življenja v povezavi z letnimi časi. Otroka bomo posredno naučili, kaj sme in česa ne. Pomaga nam lahko tudi čistiti plevel. Če je med pleveli kateri užiten (regrat, plešec, kopriva), ga pripravimo za kosilo. Ob tem spoznamo tudi nekatere prebivalce vrta, na primer deževnike in martinčke. Dobro je , če ima mali vrtnar svoje, »otroško«orodje, saj so običajni pripomočki za vrtnarjenje zanj pretežki, nekateri morda celo nevarni. Skupaj obiščemo vrtnarijo in izberemo rastline, ki rastejo hitro, na primer mesečne jagode in drobnocvetne mačehe, da jih bo presadili v lonce in spremljal njihovo rast.

otrocivrt.jpg

Narava nas obdari

Znanilec pomladi je tudi čemaž. Čemaž, po domače medvedji česen, se ob vodah in v vlažnih gozdovih razraste v marcu in aprilu. Bližnje sorodstvo s čebulo in česnom se mu pozna po okusu in vonju. To pomeni, da je všeč vsem tistim, ki se jim zdita okus in zdravilnost lukov pomembnejša od vonja. Imeniten je v juhah in prikuhah, osvežilen pa zlasti v solati.

Čemaževa solata

4 prgišča mladih čemaževih listov z nekaj popki ali cvetovi, bučno olje, sok pol limone, sol. Liste operemo in ne preveč na drobno narežemo, dodamo olje, limonin sok in posolimo. Solato ponudimo s polnovrednim kruhom.

cemaz.jpg

Čas za praznovanje

Kot praznik Kristusove smrti in vstajenja – s koreninami v predkrščanskih verovanjih v zmago pomladnih duhov nad zimo – je velika noč osrednji praznik cerkvenega leta. Okrog njega se zvrstijo vsi drugi premakljivi krščanski prazniki. Velika noč je lahko najbolj zgodaj 22. marca, najpozneje pa 25.aprila – vedno pa je na nedeljo po prvi pomladanski polni luni oziroma 46 dni po pepelnični sredi in en teden po cvetni nedelji. Na veliko soboto, ki je uvod v vrhunec praznovanj, nesejo kristjani k blagoslovu, žegnu, velikonočna jedila. Na koncih Slovenije jih pripravijo in tudi imenujejo po svoje, nekatere dobrote pa se v zelo podobni obliki pojavljajo povsod. Na primer velikonočna gnjat, različne potice in pogače, »boljši«kruhi in pecivo ter predvsem pobarvana ali drugače okrašena jajca – pirhi.

jajca.jpg

Trdo kuhana jajca, v mnogih kulturah simbol pomladi in ponovnega rojstva, se na Slovenskem imenujejo tudi drsanke, pisanice in pisanke ter remenke, rumenice in še kako drugače. Tradicionalno so nepogrešljiva sestavina velikonočnega žegna in pogrinjka. Določene barve in vzorci imajo za vernike različne simbolne pomene, vendar je lahko domače barvanje pirhov bolj ustvarjalno – in mikavno tudi za otroke.

Povzeto po knjigi » Po praznikih diši,« DZS.