Utopitev

Da ne bi prišlo do utopitve v bazenu oziroma v domači kadi, svoje najmlajše poučite o nevarnosti. Če še ne znajo plavati, jih nikoli ne pustite samih, pa tudi sicer jih raje nadzorujte.

Padci

Padci so še posebno nevarni za starejše ljudi. V kad in ob njej namestite protidrsne podloge in ročaje. Električne in telefonske kable položite v steno ali ob njo ter preprečite, da bi se spotaknili ali da bi vas stresel električni tok. Odstranite manjše preproge ali pa kupite takšne z nedrsečo podlago. S stopnic in hodnikov umaknite vse predmete, ob katere bi se lahko spotaknili (škatle, igrače, čevlje …). Od časa do časa preverite stanje stopnišč in hodnikov in takoj popravite morebitne poškodbe. Nikoli ne stopite na stol, mizo ali drugo površino s kolesci. Če kaj polijete, razlito takoj pobrišite.

Zastrupitev

Zastrupite se lahko z zdravili, hrano, pijačo, plini in hlapi. Predvsem mlajši so za to še posebno dovzetni, saj v svoja usta stlačijo vse, na kar naletijo. Zato vse nevarne snovi, kot so zdravila in čistilna sredstva, pospravite nekam, kjer jih malček ne bo dosegel. Otroku razložite, kaj so zdravila in ga poučite o nevarnosti. Svoje goste prosite, naj torbice ali plašče, v katerih imajo zdravila, odložijo na mesto, kjer jih otrok ne bo dosegel. Pri odmerjanju zdravil vedno sledite navodilom zdravnika. Če so ob njih priloženi dozirni lončki, žlice ali črpalke, jih uporabite. Če ne razumete navodil, o njih povprašajte zdravnika ali farmacevta.

img_0158_1.jpg

Opekline

Opečemo se lahko s paro, vročo vodo, vročimi pijačami in hrano pa tudi s kemikalijami in elektriko. Pri delu na zunanjih površinah pa nas lahko opeče tudi sonce. Opekline so lahko bolj ali manj resne. Vse opekline lahko povzročijo tetanus. Zato se proti njemu cepite vsakih deset let. Opekline s paro, vročo vodo, vročimi pijačami in hrano so pogostejše pri starejših, invalidih in otrocih. Če se vname vaše oblačilo, se ustavite, lezite na tla, glavo prekrijte z rokami in se kotalite naprej in nazaj. Opeklino takoj hladite pod mrzlo vodo iz pipe - dokler bolečina ne popusti, tudi ko jo umaknete od vode. Poiščite zdravniško pomoč, še posebno, kadar se opečete po obrazu, rokah, genitalijah ali stopalih.

Elektrika z lahkoto preide v naše telo. Lahko da električne opekline sprva niti ne boste opazili, saj je vstopne in izstopne točke električnega toka pri človeku zelo težko odkriti, a ta lahko povzroči hude poškodbe, kot so motnje srčnega ritma, zastoj srca in dihanja ali dihalne težave. Če menite, da imate električno opeklino, poiščite zdravniško pomoč.

Lahko se opečemo tudi s čistilnimi sredstvi, ki vsebujejo močne kisline. Če se nam to zgodi, moramo nujno poiskati zdravniško pomoč. Znaki, da smo dobili opeklino, so: rdečica ali razdraženost na mestu stika s kemikalijo, bolečina ali pekoč občutek na mestu stika s kemikalijo, pojav žuljev ali razbarvanje kože na mestu stika s kemikalijo, kašljanje ali težave z dihanjem. V težjih primerih lahko pride do znižanja krvnega pritiska, omedlevice, oslabelosti, vrtoglavice, glavobola, mišičnega trzanja ali napadov, neenakomernega bitja ali ustavitve srca.

Na nezaščiteni koži lahko pride tudi do sončnih opeklin. Znaki sončnih opeklin so: rdeča, občutljiva koža, ki je vroča na dotik, žulji, ki se lahko pojavijo nekaj ur ali celo nekaj dni kasneje, vročina, mrzlica, slabost in izpuščaj in po nekaj dneh lupljenje kože. Čeprav so simptomi začasni, pa lahko trajno poškodujejo vašo kožo. Preveč sonca postara kožo, povzroči pa lahko tudi kožnega raka. Najbolj občutljivi so dojenčki in otroci ter ljudje z belo poltjo. Ne glede na to, pa se je treba pred sončnimi žarki vedno zaščititi s kremo in oblačili.

cookingsafetyolderadultaa3_6_1.jpg

Davljenje in dušenje

Še posebno ranljivi skupini sta otroci in starejši. Najpogostejši vzrok za dušenje je hrana, ki se nam zatakne v grlu, pri otrocih pa tudi razne igrače, baloni, žogice, voščenke, prstani, okraski, kovanci ali frnikole. V ekstremnih primerih lahko celo umrete. Pri dojenčkih bodite pozorni na naslednje znake dušenja: težave z dihanjem, šibak jok, kašelj ali oboje, nezmožnost joka ali glasu, modra koža, izguba zavesti, mehak ali piskajoč zvok od vdihu, težave z dihanjem – rebra in prsni koš so obrnjeni navznoter. Da boste preprečili možnost dušenja pri dojenčkih in otrocih, majhne predmete in trde bonbone umaknite na mesto, kjer jih ne bodo mogli doseči, med obroki naj sedijo, razrežite jim hrano na majhne kose, jedo naj počasi in naj nimajo v ustih naenkrat prevelike količine hrane.

Pri starejših do dušenja najpogosteje pride zaradi prehitrega uživanja hrane, pitja alkohola, zdravstvenih težav, kot je denimo Parkinsonova bolezen, ali težav s požiranjem. Starejši pogosto živijo sami, tako da jim ob zadušitvi nihče ne more pomagati. Znaki za dušenje pri starejših so: kašljanje ali davljenje, držanje za vrat ali kazanje na vrat, nezmožnost govorjenja, sopenje, izguba zavesti, pomodrelost kože, ustnic ali nohtov. Možnost zadušitve lahko starejši občani zmanjšajo, če hrano žvečijo počasi, še posebno to velja, kadar nosijo protezo, če med jedjo ne govorijo in se ne smejejo in če pred ali med obroki ne popijejo preveč alkohola.

Ogenj

Čeprav so požari v domovih vse manj pogosti, pa so vseeno zelo nevarni. Smrtni primeri so največkrat posledica vdihovanja dima. Bodite previdni, kadar kuhate, kadite, imate prižgane sveče, peči ali kamin. Pazite na otroke, če se ti gibljejo okoli električnih vtičnic ali ob katerem izmed naštetih opravil. Pred požarom se lahko zaščitite z nakupom detektorja dima, brizgalnega sistema in gasilnega aparata, dobro pa je tudi, da imate določen izhod v sili. Če pride do požara, nikoli ne odpirajte vrat, če so ta vroča, ampak pobegnite po drugi poti. Pojdite po najvarnejši poti; če morate prostor zapustiti skozi ogenj, se nizko splazite pod njim. Če je mogoče, si z mokro krpo pokrijte nos in usta, sicer pa za to uporabite oblačilo. Takoj zapustite hišo in pokličite pomoč. Ko ste enkrat zunaj, ostanite zunaj. Ne hodite nazaj, niti takrat ne, ko je v goreči hiši kdo ostal.

Nenamerni preveliki odmerki

Nenamerni preveliki odmerki predpisanih zdravil, ilegalnih drog in alkohola lahko povzročijo smrt. Nikoli ne jemljite večje količine tablet od predpisane. Če bolečina kljub temu ne pojenja, se posvetujete s svojim zdravnikom. Nikoli ne mešajte antibiotikov z alkoholom. Tudi mešanje zdravil na recept z zdravili ali dodatki v prosti prodaji lahko povzroči številne zaplete, v ekstremnih primerih tudi smrt. Dobro preberite navodila za uporabo in sestavo zdravil. Nikoli ne jemljite zdravil koga drugega, svojih pa ne dajajte drugim. Zdravila s pretečenim rokom uporabe odnesite na zbirno mesto. Če menite, da je kdo vzel prevelik odmerek, takoj pokličite reševalce. Čeprav je morda videti, kot da spi, je lahko že v nezavesti.