Ambrozija se je v zadnjih nekaj letih iz vzhodne Evrope in Amerike razširila tudi v Slovenijo, od avgusta 2010 pa je pri nas stopila v veljavo celo odredba o ukrepih za zatiranje škodljive ambrozije, ki določa, da morajo lastniki zemljišč, na katerih raste, škodljive rastline odstraniti in preprečiti njihovo ponovno razrast. Najpogosteje uspeva na degradiranih površinah: na golih nezaraščenih površinah ob cestah in železniških progah, rečnih bregovih, gradbiščih, smetiščih ter na opuščenih kmetijskih zemljiščih, med drugim pa se pojavlja tudi kot plevel na njivah.

ambrozija_cveti_od_julija_do_septembra.jpg

Vpliv na zdravje ljudi

Ambrozija cveti od konca julija do konca septembra, zato se lahko pri občutljivih ljudeh, ki so alergični na ambrozijo, simptomi alergije pojavljajo predvsem v avgustu in septembru. Težave zaradi občutljivosti na cvetni prah ambrozije so najbolj odvisne od koncentracije cvetnega prahu v zraku. Koncentracija cvetnega prahu v zraku, ki je višja od 20 zrn na kubični meter zraka, je za osebe, preobčutljive na ambrozijo, obremenilna in lahko izzove hude simptome bolezni ali reakcije, ki vplivajo na normalno življenje in delovno sposobnost.

Med najpogostejše simptome alergije na ambrozijo spadajo draženje dihal in izcedek iz nosu, zamašen nos (oteženo dihanje), zaporedno kihanje, srbenje, rdečica, solzenje oči, srbenje v žrelu in ušesih, posledično pa lahko pride tudi do slabše koncentracije in razdražljivosti. Omenjene simptome lahko opazite v avgustu in septembru – če težave trajajo celo leto, ste namreč najverjetneje alergični na nekaj drugega, denimo hišni prah. Če ugotovite, da ste alergični na ambrozijo, se čim bolj izogibajte tem rastlinam in daljšemu zadrževanju na prostem.

ambrozija_cveti_od_julija_do_septembra_2.jpg

Kaj lahko storite?

V primeru, da se vozite v avtomobilu, imejte okna in sistem za dovod zraka od zunaj zaprta. V hišnih prezračevalnih napravah uporabljajte zračne filtre, ki zadržijo cvetni prah. Zmanjšajte tudi vnos cvetnega prahu v notranje prostore: zračite jih le ponoči ali po dežju, perila ne sušite zunaj, ko pridete domov, pa se takoj preoblecite ter si umijte obraz in lase. Oblačil, ki ste jih nosili zunaj, ne odlagajte v spalnici. Pri hujših alergijskih reakcijah pomagata tudi izpiranje nosu s fiziološko raztopino in obisk zdravnika.

Kaj še lahko vpliva na nastanek alergij?

Mnogi strokovnjaki so prepričani, da alergije nastanejo kot posledica več različnih dejavnikov. Zdravje na primer ogrožate, če se zadržujete v onesnaženih zaprtih prostorih, kjer ste izpostavljeni pršicam, plesni, cigaretnemu dimu, vlagi, strupenim plinom, mikroorganizmom in drugim parazitom. Izredno moteč vpliv na imunski sistem pa ima tudi stres – ko se vsi ti negativni učinki srečajo, lahko izzovejo alergijo.