Prvi vrtovi so bili namenjeni izključno zagotavljanju hrane. Vrtnice in lilije so sprva služile zgolj kot okrasni dodatek v vijugastem zelenjavnem vrtu, ki je stoletja veljal za značilno tipično obliko mestnega in podeželskega vrta. Danes pa pretežnemu delu prebivalstva ni več treba kriti svojih prehranskih potreb iz lastnega vrta. Je pa res, da solata ali zeljnata glava, kumarica ali paradižnik iz lastnega zelenjavnega vrta posebej dobro teknejo. Razen tega pri tej zelenjavi zagotovo veste, kako je vzgojena in s čim je obdelana. Še preden pa napoči čas, ko boste lahko s svojega lastnega domačega vrta pobirali plodove, za svojo namero izdelajte skrben načrt.

Ocenite obstoječe razmere

Morda vam bodo obstoječe razmere na kraju, kjer naj bi se nekoč bohotil zelenjavni vrt, vzele nekaj poguma. Zbita zemlja na gradbiščih ali nekdanjemu travniku terja v prvem letu vrtnarjenja pionirsko delo, šele nato se lahko lotimo sejanja in sajenja. Če prevzamete zaraščen vrt, boste za naporno pletje porabili veliko časa. Tla, kjer naj bi nekoč uspevale krepke zelenjadnice, je treba najprej temeljito urediti in prezračiti. Regačica in osat se tudi na biovrtu ne smeta bohotiti med uporabnimi rastlinami. Pri načrtovanju torej nujno upoštevajte dela, ki jih terjajo določene razmere, in potreben čas zanje.

Voda in svetloba

Osnovni predpogoj za zdravo življenje rastlin je poleg svetlobe zadostna količina vode. Vendar pa povzroči stoječa mokrota v podtalju gnitje korenin in odmiranje rastline. Če v svojem vrtu odkrijete močvirnata mesta ali če po dežju še nekaj dni stoji voda na gredah, potem s svojimi načrti za pridelavo raje še eno leto počakajte in zemljišče temeljito sanirajte. Z ustreznim gnojenjem za rahljanje zemlje ali s strokovno položeno drenažo boste mokra tla spremenili v prijetno vlažno prst. Na pobočjih ali vročih južnih legah morate računati s sušnostjo. Taka tla morate pogosto rahljati s prekopnimi vilami ali z motiko in jih bogato oskrbovati s hranilnimi snovmi, le tako bodo lahko zdržala več vlage. Če lahko lego izbirate, boste svoj zelenjavni vrt uredili na čim bolj toplem in sončnem mestu (najboljše na jugozahodni strani), nikakor pa ne na severni strani hiše. Bodite kak sončen dan ves čas na vrtu in opazujte, koliko ur sonce sije na različne dele vrta. Biološko gojenje zelenjave predpostavlja prilagajanje rastlinskih skupin danim svetlobnim razmeram. Večina vrst zelenjave, ki jih gojimo pri nas, potrebuje toplo in s soncem obsijano gredo.

zelenjavni_vrttipitopi.jpg

Oblikovanje vrta

Načrtovanje začnite, tako da na milimetrski papir v merilu narišite svojo parcelo in vrišite vse pomembne točke: hišo, garažo, teraso, dovoz, drevje in označite smeri neba. Na poseben kos papirja narišite v istem merilu želeno velikost in bilko vrta ter ga izrežite. Izrezano podobo vrta potem premikajte sem in tja po narisanem zemljišču, dokler ne določite optimalne lege. Preizkusite vse možnosti: položite vrt ob hišo ali ob rob zemljišča, da bodo imeli otroci dovolj prostora za igro – ali pa ga postavite diagonalno v vogal. Pomislite tudi na to, da na zelenjavni vrt radi pogosto stopimo kar iz kuhinje. Ko ste našli ugoden prostor za svoj vrt, na zemljišču zakoličite njegov obris. Na vogalih s kamnoseškim kladivom v zemljo zabijte kline in jih povežite z zidarsko vrvico.

Mešani posevki

Pri oblikovanju obdelovalne površine, ki nam je na razpolago, je smiselno gojenje mešanih posevkov. To pomeni, da na eni gredi hkrati gojimo različne vrste zelenjave. Rastline različno zorijo in jih pobiramo v različnih obdobjih, zato vedno znova nastajajo praznine, ki jih lahko zapolnite z novimi posevki. Pri izbiri naslednjega posevka pazite na to, da si bodo izmenično sledile rastline, ki ugodno vplivajo na zdravje tal in tiste, ki jih bolj izčrpavajo. Vsako spravilo naredi prostor za nov posevek, tako da lahko svežo zelenjavo uživate vse leto. Tla ostanejo vedno pokrita, ker jih vse poletje senčijo listi in jih ščitijo pred izhlapevanjem. Tako boste imeli manj dela z zalivanjem in okopavanjem, gosta rastlinska streha nad gredo in zastirka na tleh namreč komaj prepuščata plevel.

Pisan izbor rastlin

Pisano menjavanje raznovrstnih rastlin na gredi z mešano kulturo ugodno vpliva na rast zelenjadnic, zato so te manj dovzetne za škodljivce in bolezni. Naj navedemo zgolj nekaj primerov. Če izmenično gojimo korenje in čebulo, se rastline medsebojno ščitijo pred korenjevo in čebulno muho, vonj zelene in paradižnika odganja repinega belina, česen pa ščiti druge rastline pred glivičnimi obolenji. Mešani posevki spodbujajo raznoliko življenje žuželk na in v tleh, tako posamezna vrsta žuželk skoraj nima možnosti postati škodljiva. Če obvladate pravila mešanih posevkov, bo vaša vrtna zemlja poleg tega ostala rodovitna, saj rastlinske združbe s svojimi različnimi potrebami po hranilnih snoveh tla enostransko siromašijo. Tiste vrtnine, ki v času vegetacije potrebujejo več hranilnih snovi kot njihove sosede, dodatno oskrbujemo s koprivno ali kako drugo gnojevko. Obstajajo rastline, ki delujejo nevtralno, pa tudi rastline, ki se v rasti zavirajo. Začetniki naj bi zato začeli le z nekaj preprostimi mešanimi posevki.

kosarazelenjava.jpg

Uporaba zelišč

Na rast zelenjadnic učinkujejo zdravilno in spodbudno tudi zelišča. Aromatične začimbice lahko tudi bistveno vplivajo na prijeten okus sosednih rastlin. Zato sejete kumino in koriander na gredo z ranim krompirjem ali pomešajte koper in korenček. Redkvice bodo bolj aromatične, če bodo rasle skupaj s krešo. Mešanje z zelišči služi predvsem naravni obrambi pred škodljivci. Sicer pa je bil v starih kmečkih vrtovih že od nekdaj običaj, da so zelenjava, zelišča in cvetlice rastle skupaj v pisani mešanici. Če upoštevate dobre sosedske odnose med vašimi rastlinami, mislite tudi na to, da boste koristno povezali z lepim. Ognjiči na primer so v zelenjavnem vrtu dobri sosedi, ki ugodno vplivajo na rast in zdravje. Kombinirajte pa kdaj tudi povsem po občutku. Navsezadnje naj vam in vaši družini vrt nudi predvsem čutno doživetje.

Po knjigi »Zelenjavni vrt«, založba DZS