Dobra novica je, da si lahko omislite streho, kot jo ima zemljanka, in ostanete znotraj najsodobnejšega estetskega in tehnološkega gradbenega trenda, ob tem, da vaša streha uživa vrhunsko obrambo pred divjim vremenom. Zelena streha brez težav kljubuje močnemu vetru, toči in UV-žarkom. Na fotografijah si lahko ogledate objekta iz Vipavske doline, kjer je zeleni strehi izdelalo podjetje Aurig. Čeprav sta bila objekta Kamp Vipava in postaja Geoplina v Ajdovščini izpostavljena najsilovitejšim sunkom burje, je zelena streha ostala nedotaknjena.

zelene_strehe_272.jpg

Seveda pa je pomembno, da je zelena streha izvedena strokovno, še posebno v krajih z ostrimi vetrovnimi razmerami. Pomembni sta izbira in profesionalna izvedba ustrezne protikoreninske izolacije, ki prepreči vdor vode v objekt. Sloji zelene strehe morajo biti izvedeni v primernem zaporedju z vrhunskimi materiali. Pri tem je najpomembnejši rastni substrat, ki mora zadrževati določeno količino vode in hkrati biti zadostno drenažen; obenem mora omogočati kakovostno rast rastlin.

Seveda je treba pametno izbrati tudi rastline. Strokovnjaki na slovenskem območju priporočajo predvsem homuljice (sedume), ki jih vzgojijo kar na zeleni strehi, saj so v tem primeru rastline kar najbolj prilagojene okolju, v katerem bivajo. Gre za izredno odporne, a tudi estetsko všečne rastline, ki zlahka prenašajo sušo, vročino, udare vetra in silovit dež. Takšne ekstenzivne zelene strehe vzdrževanja skoraj ne potrebujejo; rastlin ni treba ne kositi ne zalivati.

zelene_strehe_272_1.jpg

Znano je, da zelene strehe podaljšujejo življenjsko dobo izolacijskih materialov na strehi, zmanjšujejo količino meteornih voda in s tem možnost poplav v urbanih središčih, zagotavljajo najboljšo in še naravno protipožarno zaščito na strehi, omogočajo mikroklimo, kar pomeni, da ne le hladijo objekt, ampak tudi vežejo nase strupene ter prašne delce in primerno vlažijo zrak. Poznamo tudi primere, ko zelene strehe ponujajo zaščito nekaterim ogroženim živalskim vrstam, denimo pticam, ki jim sodobni urbanizem krči življenjsko okolje.

Na močno vetrovnih območjih so na zelenih strehah potrebni nekateri varnostni ukrepi, ki preprečujejo, da bi veter v zgodnjih fazah zeleno streho poškodoval. Rastni substrat je tu še posebno pomemben, saj mora poleg omenjenih lastnosti zagotoviti tudi, da ga veter ne raznaša. Strokovnjaki podjetja Aurig so za omenjena objekta izbrali mineralni substrat, katerega različne frakcije omogočajo, da se ob padavinah manjši delci premaknejo proti dnu, večji delci, ki jih veter težje raznaša, pa ostanejo na površini. Uporabljajo tudi razkrojljive kokosove ali jutine varovalne mreže, ki zeleno streho začasno armirajo, dokler te naloge ne prevzame koreninski sistem rastlin.

zelene_str5ehe_272_3.jpg

Homuljice (sedumi) tvorijo nekakšno rastlinsko preprogo, saj se rastline vraščajo tesno druga v drugo. Še bolj je prepleten koreninski sistem, ki po vsej strehi tvori celoto, ki še dodatno kljubuje vetru. To je prednost vzgoje rastlin na strehi. Kamni, ki so vidni na fotografijah, so danes tako brez funkcije. Njihov osnovni namen je bil omogočiti dodatno fiksiranje vgrajene jutine mreže in so bili tja postavljeni na željo naročnika, ni pa bilo to z vidika stroke potrebno, pojasnjujejo naši sogovorniki. Res pa je, da kamni na strehi sodijo v tradicionalni primorski krajinski repertoar, tako da imajo s te plati nemara tudi estetsko vrednost.