Tako kot lani bodo občani lahko pri Eko skladu tudi letos pridobili nepovratne finančne spodbude za izvedbo desetih različnih ukrepov, in sicer za:
– vgradnjo solarnega ogrevalnega sistema v stanovanjski stavbi,
– vgradnjo kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso,
– vgradnjo toplotne črpalke za pripravo sanitarne tople vode in/ali centralno ogrevanje stanovanjske stavbe,
– priključitev na daljinsko ogrevanje na obnovljiv vir energije ob prvi vgradnji sistema centralnega ogrevanja,
– vgradnjo lesenega zunanjega stavbnega pohištva v starejši stanovanjski stavbi,
– toplotno izolacijo fasade starejše eno- ali dvostanovanjske stavbe,
– toplotno izolacijo strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru v starejši eno- ali dvostanovanjski stavbi,
– vgradnjo prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka (rekuperacija) v stanovanjski stavbi,
– gradnjo ali nakup nizkoenergijske in pasivne eno- ali dvostanovanjske stavbe,
– nakup stanovanja v tri- in večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu.

V primerjavi z lanskim razpisom so letos za nekatere ukrepe nekoliko spremenili oziroma zaostrili merila za pridobitev nepovratne spodbude. Pri vgradnji kurilne naprave za centralno ogrevanje stanovanjske stavbe na lesno biomaso so zaradi spodbujanja vgradnje najučinkovitejših naprav in skladno s predlogom nove uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav ter reševanja problema emisij določili, da mora biti emisija celotnega prahu manjša od 40 mg/m3 (prej 50 mg/m3), vrednost emisij ogljikovega monoksida pa manjša od 500 mg/m3 (prej 750 mg/m3).

Manjše hiše, stanovanja

Prav tako bodo z namenom optimiziranja energijsko učinkovite gradnje nizkoenergijskih in pasivnih hiš, kjer se kot pomemben kriterij izpostavlja njihova velikost, spremenjene površine, za katere bo mogoče dodeliti nepovratne finančne spodbude Eko sklada. Spodbuda za nizkoenergijske ali pasivne eno- ali dvostanovanjske stavbe bo še vedno določena glede na energijsko učinkovitost, vrsto in volumski delež izolacijskega materiala v toplotnem ovoju stavbe ter neto ogrevano površino stavbe, vendar se bo lahko dodelila za največ 150 kvadratnih metrov (prej 200 m2) in 120 kvadratnih metrov za vrstno hišo ali za eno stanovanje v dvojčku oziroma za stanovanje v samostojni hiši z dvema stanovanjema (prej 150 m2).

Za nakup stanovanja v večstanovanjski stavbi, zgrajeni ali prenovljeni v pasivnem energijskem razredu, bo lahko dodeljena spodbuda v višini 250 evrov na kvadratni meter, in sicer za največ 80 kvadratnih metrov (prej 100 m2) neto ogrevane površine stanovanja.
Podobno kot v lanskem razpisu tudi letos pri vgradnji oziroma zamenjavi oken velja, da bodo nepovratne finančne spodbude namenjene samo za lesena okna, saj želi Eko sklad s tem spodbujati vgradnjo naravnih materialov.

Pri večini naštetih ukrepov lahko vlagatelj od države oziroma Eko sklada prejme do največ 25 odstotkov tako imenovanih upravičenih stroškov (podrobnosti so natančno obrazložene v javnem pozivu). Pri nakupu hiše oziroma stanovanja pa nepovratna spodbuda znaša največ do 125 evrov na kvadratni meter neto ogrevane površine, in sicer v energetskem razredu do 10 kWh/m2, kjer je vgrajenih najmanj 75 odstotkov izolacije iz naravnih materialov.

Poleg nepovratnih finančnih spodbud Eko sklad občanom tudi letos ponuja možnost najema ugodnega posojila ob hkratni pridobitvi nepovratnih sredstev. To velja za naložbe v prej omenjene ukrepe, ki presegajo vsoto 10.000 evrov. Pri tem velja, da skupni znesek nepovratnih sredstev in kredita ne sme presegati priznanih stroškov kreditirane naložbe. Obrestna mera kreditov je trimesečni euribor +1,5 odstotka, efektivne obrestne mere pa so objavljene v besedilu javnega poziva 47OB12, ki bo veljal še do konca februarja.