Pri nakupu nove vzmetnice – postelje morate biti izredno pozorni tudi na manjše podrobnosti. Že star slovenski pregovor pravi: »Tako kot si boš postlal, tako boš spal.«

Dober spanec

Spanje je naravno stanje telesnega in umskega počitka. Pri človeku, preostalih sesalcih in nekaterih drugih živalih, ki so jih preučevali, je spanje nujno potrebno za preživetje. Dolgo spanje je posledica dela; veliko dela povzroča duševno in telesno utrujenost. Znanstveniki si niso enotni, koliko neprespanosti je mogoče nakopičiti, niti če je razširjenost spanja med odraslimi različna. Natančneje, kot ugotavljajo študije, spanje pomaga pri utrjevanju – ohranjanju spomina in pri učenju. Te so jasno dokazale, da je spanje v resnici pomembno vsaj pri določenih vrstah spomina in učenja. Še posebno se zdi, da spanje pomaga pri utrjevanju proceduralnega spomina, ki ljudem omogoča učenje različnih spretnosti in veščin. Zahvaljujoč proceduralnemu spominu lahko obvladamo računalniške igre, gimnastične vaje ali se naučimo igranja melodije na klavirju.

sladke_sanje.jpg

Pot do zdravja

Spanec je pomembnejši, kot misli večina ljudi. Spanec je namreč nujni del zdravega življenja, tako kot prehrana in redna telesna aktivnost. Naraven, ponavljajoč se proces telesu omogoči počitek in čas za obnovo ter rast telesnih tkiv. Na prvi pogled deluje spanec nekakšno pasivno stanje, saj se telo umiri in zavest se zmanjša, toda v resnici gre za aktiven proces s povečano možgansko aktivnostjo. Potrebujemo ga, da ohranjamo normalno delovanje kognitivnih sposobnosti, kot so govor, spomin in mišljenje. Njegova vloga ni le regeneracija in obnova telesa, ampak ima izjemen vpliv tudi na razvoj možganov. Spanec sovpada z našo notranjo (biološko) uro, ki jo narekuje cirkadiani ritem – ritem, po katerem se v ciklu 24 ur (en dan) odvijajo razni biološki procesi, med katere se uvršča tudi menjava stanj budnosti in spanja ter se prilagaja izmenjavanju dneva in noči. Koliko spanja potrebujemo, je odvisno od starosti in življenjskega sloga, velik vpliv pa ima tudi genetika, ki pojasni, zakaj nekaterim zadošča že šest ur, drugi pa potrebujejo celo približno deset ur spanca. Nekatere študije poročajo, da najdlje živijo ljudje, ki povprečno spijo od 6,5 do 7,5 ure. Na splošno velja, da za vsako uro budnosti potrebujemo približno pol ure spanca. Torej, če bedimo 16 ur, bo osemurni spanec več kot dovolj. Potrebe po spancu so povečane po daljših obdobjih budnosti, izpostavljenosti stresu in pri večjih telesnih naporih.

Posledice pomanjkanja spanca

Pomanjkanje spanca povzroča izčrpanost, ki vpliva na vedenjske sposobnosti posameznika: vpliva na kognitivne sposobnosti: govor, spomin, zbranost in mišljenje; zaradi višjih vrednosti stresnih hormonov otežuje obnovo celic in tako pripomore k hitrejšemu staranju; moten ritem biološke ure povečuje tveganje za depresijo in druge psihološke motnje; dolgotrajna nespečnost ima lahko številne posledice na zdravje: oslabljen imunski sistem, visok tlak, diabetes, čezmerna teža, kap, srčno-žilne bolezni.

Več na www.marsen.si