Po končani praktični predstavitvi dela z motorno žago, ki so jo prevzeli dijaki, smo govorili z učiteljem gozdarstva Tomažem Ščuko, ki je poudaril nujnost kakovostnih praktičnih izkušenj: »Naša šola je v brezplačno uporabo dobila državno gozdno posest, kjer se dijaki ne učijo zgolj tehnike, temveč tudi upravljanja z gozdom v širšem pomenu.«
V Postojni so izobraževalni proces namreč že pred leti usmerili ustvarjanje čimbolj prilagodljivega kadra, ki je na trgu dela mobilnejši: »Naš cilj je doseči, da bi bil gozdarski tehnik oseba, ki bi lastniku gozda zagotovila celotno storitev od pregleda posesti do priprave načrta, da bi našla gozdne meje in prevzela vse – od negovalnih del pa do organizacije gozdne infrastrukture, organizacije ustreznih služb, sečnje, spravila in prodaje,« pravi Ščuka, ter dodaja¸ da je več kot polovica slovenskih gozdov v zasebni lasti v rokah žensk in gospodinjstev, ki izhajajo iz urbanega okolja, zaradi česar je taka oseba s širokim znanjem ključnega pomena.
Pravilna tehnika preprečuje poškodbe
Na informativnih dnevih so delo z motorno žago predstavili v tekmovalnih kategorijah, v katerih na mednarodnih tekmovanjih sekačev tekmujejo tudi dijaki iz Postojne. Aleš Zbašnik, dijak tretjega letnika, je prikazal izjemno spretnost pri žaganju zaseka, kjer se natančnost preverja z laserjem do centimetra natančno. »Urjenje v tekmovalnih disciplinah je na Srednji gozdarski in lesarski šoli možno kot dodatna vsebina za dijake, ki jih takšna tekmovanja zanimajo,« pojasnjuje bodoči gozdarski tehnik, ki želi s šolanjem nadaljevati na fakulteti. Tekmovanja na prvo mesto postavijo hitrost in natančnost, v gozdu pa je delo nekoliko drugačno.
»Namen pravilne tehnike dela je zmanjšati škodljive učinke dela z motorno žago, to je hrupa ter predvsem vibracij na roke in hrbet,« razlaga Ščuka: »Nezgoda pride z utrujenostjo. Dlje kot delaš z napačno tehniko, prej lahko pride do poškodbe. Temelj varnosti pri delu v gozdu je seveda primerna osebna varovalna oprema, ki je pri nas iz leta v leto bolj razširjena. Pri profesionalcih je ta nekaj samoumevnega in niti ne pomislijo na delo brez čelade, med samouki pa mora do tega še priti. Kar se tiče tehničnih novosti, ki prav tako vplivajo na varnost, je stanje pri motornih žagah kar dobro, drugače pa je z gozdnimi traktorji, ki pomenijo veliko investicijo. Povprečna starost traktorja pri nas je približno dvajset let, kar pomeni, da med njimi najdemo tudi take, ki so stari že več kot štirideset let.«
Narava bo poskrbela zase
Zaradi žledoloma, ki je še posebno močno prizadel širše območje Postojne, bo strokovno izučen kader v prihodnje še bolj cenjen. Sanacija gozdov bo dolgotrajna, posledice letošnjega žledoloma pa se bodo pri kakovosti lesa poznale še dolga leta. A naravi je vseeno za kakovost in tudi Tomaža Ščuko za gozdove ne skrbi: »Gozd bo čez nekaj let spet lep. Narava vedno poskrbi zase.«
