Tekmovanje slikopleskarjev vsako leto poteka že od leta 1999, ko je 23 sodelujočih prebarvalo otroški oddelek ptujske bolnišnice. Projekt si je takrat zamislil Branko Goričan, predsednik gradbene sekcije pri Območni obrtni zbornici Ptuj, že od začetka pa je bistvo srečanj prostovoljno delo. Po ustanovitvi slikopleskarske sekcije v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije se je ta aktivno vključila v projekt, pristopili so tudi različni slovenski proizvajalci barv, premazov, orodja in drugega gradbenega materiala. V štirinajstih letih je projekt potoval po praktično vsej Sloveniji – od Murske Sobote do Izole, na Jesenice in v Trbovlje, letos pa prvič v Novo mesto. Kraj oziroma tekmovalni objekt je vsako leto izbran glede na konkretne potrebe. Finančni problemi določenih ustanov namreč omejujejo njihove zmožnosti za obnovo, zato se obnovitvena dela prestavljajo v poznejše čase. Tudi zaradi humanitarnega značaja tekmovanja velja izpostaviti, da je bilo letošnje tekmovanje slikopleskarjev največje v mnogih pogledih.  Sodelovalo je več kot sto udeležencev (več jih je bilo le leta 2006 v Murski Soboti), občuten je tudi naskok v obsegu pobarvanih površin in vrednosti projekta, ki je ocenjena na 62.000 evrov.

Poglobljeno ocenjevanje

Koncept tekmovanja je relativno preprost – ekipi dveh delavcev sta dodeljena soba in pripadajoči vratni podboj, prejmejo še navodila glede barv posameznih sten in delo se lahko začne. Da pa vse le ni tako preprosto in da gre ne nazadnje za zahtevno obrtniško delo, je bilo jasno po seznanitvi s sistemom ocenjevanja. Šest sodnikov je delo 48 tekmovalcev spremljalo od samega začetka, kakovost prebarvanih sten pa je bila le en sodniški kriterij. Za zmago je bilo treba namreč pokazati izjemno odličnost, pa naj je šlo za čistost obleke, kvaliteto brušenja, zaščito tal in okenskih okvirjev ali sam videz stene. Več kot petdeset slikopleskarjev je predstavljalo humanitarni del, v katerega so bile vključene tudi ekipe dijakov kranjske in mariborske srednje gradbene šole. S prostovoljnim delom so poskrbeli za hodnike in preostale prostore. Humanitarna slikopleskarska dela niso tako redka, kot bi najprej pomislili. Ekipa treh Prekmurcev nam je zaupala, da se v domačem okolju pogosto udeležijo takšnih akcij. Seveda v manjšem obsegu, a s srcem in z dobro voljo jim uspe organizirati več ekip, ki se lotijo objektov v lokalni skupnosti – vrtcev, šol, zdravstvenih domov in podobnega.

dom291_pleskarjinotranja1.jpg

Ženska natančnost

Sprehod skozi drugo nadstropje novomeške bolnišnice je potrdil, da je slikopleskarstvo še vedno domena moških. Presenetili pa sta tudi udeleženki, ki nista prav nič zaostajali za moškimi kolegi, zaradi pregovorne ženske natančnosti in mirnih rok pa ima nežnejši spol v slikopleskarstvu morda celo nekaj prednosti. Sodniška komisija je odločila, da prvo mesto letos podeli Jožetu Voljkarju in Janezu Jegliču iz Tuhinja, ki sta med vsemi tekmovalci pokazala največ znanja. Tekmovanje slikopleskarjev je več kot očitno projekt, ki živi na več ravneh. Tekmovalna je le ena, potem pa sta tukaj še neprecenljivo druženje ter izmenjava izkušenj in nasvetov. Ne smemo pozabiti niti na to, da bi obnova brez takšnega množičnega pristopa trajala vsaj dva do tri tedne – sto slikopleskarjev pa jo je opravilo v enem samem dnevu. 

dom291_pleskarjinotranja2.jpg