Gostji delavnice bosta restavratorka in konservatorka
Če nihče ne skrbi za hiše, ki se starajo, na njih nastajajo poškodbe in nazadnje se lahko celo podrejo. Hiše utrpijo mnoge poškodbe, lahko zaradi starosti, včasih pa so za poškodbe krivi tudi ljudje, ki neprimerno ravnajo z njimi. Žalostno je, če nikomur ni mar za čudovite stare hiše, palače, dvorce …. Obstajajo pa strokovnjaki, ki bi radi več vedeli o stavbah, pohištvu in drugih predmetih, ki so bili narejeni pred več sto leti. Svoje delo bosta otrokom predstavili restavratorka mag. Tjaša Pristov in konservatorka Marijo Režek Kambič iz ZVKDS, OE Ljubljana.
Konservatorji so neke vrste detektivi, ki poskušajo odkriti, v kakšnih hišah in palačah so nekoč živeli naši predniki. Radi brskajo po arhivih in dokumentih ter s pomočjo različnih načinov ugotavljajo, kaj vrednega se je še ohranilo v starih stavbah. Poleg njih so tudi restavratorji, lahko jih rečemo kar zdravniki za hiše in palače, ki znajo zelo dobro restavrirati hiše in vse stare stvari v njih. Prenavljati hišo pomeni, da staro hišo spreminjate, če pa jo restavrirate, pomeni da popravljate poškodbe na stari hiši in da ohranite vse dragocene detajle v prvotni obliki.
Vodeni ogled razstave Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem
Po razstavi Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem pa bo obiskovalce v nedeljo ob 11. uri popeljal umetnostni zgodovinar mag. Gojko Zupan, ki se med drugim že tri desetletja ukvarja z javnim prostorom Ljubljane, z opremljanjem tega prostora, od javnih spomenikov do tlakovanj. Izdal je dve samostojni knjigi o tej problematiki: Ulično pohištvo 1800-2000 in Javna razsvetljava v Ljubljani ter vrsto člankov, povezanih s tematiko javnega prostora. Bil je tudi konservator, zadolžen za prenovo Plečnikovih mojstrovin v javnem prostoru, od tlakov Starega trga do rekonstrukcij Čevljarskega mostu in Tromostovja.
Vstopnina za otroško delavnico znaša 2 evra, za razstavo pa po ceniku muzeja. Informacije: 01/ 5484 282/280, izobrazevanje@mao.si.