Zakaj je bila konferenca v Sloveniji in katere so bile temeljne teme ter seveda kakšni so bili sklepi?
»IEC pododbor SC37A je odgovoren za razvoj standardov (IEC 61643 serija), ki se nanašajo na prenapetostne zaščite za nizkonapetostne naprave. V njegovem okviru delujejo tri delovne skupine. WG3 je odgovorna za ustrezno izbiro zaščit, WG5 prepisuje načine testiranja zaščit, WG4 pa skrbi za zaščito signalnih in podatkovnih linij. Te skupine se sestajajo približno dvakrat na leto na različnih mednarodnih lokacijah. Slovenija je bila izbrana za zasedanje vseh skupin kot tudi za skupno plenarno zasedanje. To ni prvič, da so bili sestanki delovnih skupin v Sloveniji, je pa prvič, da je slovenski nacionalni odbor gostil plenarno zasedanje, ki sicer poteka vsaki dve leti. Pridobitev prestižnega srečanja je odraz intenzivnega sodelovanja obeh slovenskih proizvajalcev prenapetostnih zaščit in zaščitnih komponent ter priznanje Sloveniji za prispevek v mednarodnem delu standardizacije. V prid izbiri so bili tudi naša centralna lokacija v Evropi in ugodna klima ter vpliv podjetja Iskra Zaščite pri oblikovanju teh standardov. Dejansko je podjetje zastopano v tem pomembnem delu s svojimi tremi aktivnimi člani iz Slovenije kot tudi z direktorjem hčerinske družbe v ZDA – Iskra Zaščite ZDA.«
Glavna pozornost je bila namenjena fotovoltaiki. Kakšne sklepe ste sprejeli?
»Ena glavnih tem v tem krogu srečanj so bile prenapetostne zaščite za fotonapetostne module in sisteme. IEC namreč aktivno usklajuje nedavno objavljen evropski standard EN 50539 in druge mednarodne standarde (IEC IS). To je zapletena naloga, saj so standarde CENELEC razvili strokovnjaki iz držav članic EU in so kot taki veljavni zgolj za Evropsko unijo, medtem ko standarde IEC razvijajo strokovnjaki iz več kot 40 držav po vsem svetu in imajo resnično mednarodno veljavo. To pomeni, da je pogosto potreben kompromis, da bi prišli do skupnega standarda IEC, ki lahko nato prejme pozitivno glasovanje v vseh državah, ki ga bodo sprejele.«
Kaj pa druga področja? Se pravi prenapetostna zaščita naprav v zasebnih stanovanjih in drugje.
»WG3 se je ukvarjala s standardom IEC61643-12, ki zajema uporabo prenapetostih zaščit. Področje uporabe je namreč zelo široko, saj obsega tako zaščite, nameščene v majhne bivalne prostore, kot tudi zaščite v velikih zapletenih sistemih, kot so jedrski objekti.«
Verjetno je po taki konferenci mogoče odgovoriti tudi na vprašanje, kam in v katero smer bo šel razvoj prenapetostne zaščite.
»Smer je usklajevanje raznih nacionalnih, regionalnih in mednarodnih organizacij z namenom uskladitve zahtev in s tem optimizacije samih izdelkov. Zanimiva je nova povezava aktivnosti (uradno razvrščena kot IEC Liasion D) z ameriškim komitejem IEEE SPDC (Združenje inženirjev elektrotehnike in elektronike – Odbor za prenapetostne zaščitne naprave). Na srečanju v Portorožu je bilo odločeno, da se obstoječe uradno sodelovanje z IEEE SPDC razširi na nova področja, kar odgovarja na vaše vprašanje. V okviru IEEE bodo tako ustanovljene nove skupine za prenapetostne zaščite za vetrne turbine, za zaščito fotovoltaičnih sistemov, za prenapetostne zaščite pametnih omrežij in za PN-zaščito električnih vozil.«
Kaj za razvoj pomenijo takšne konference?
»Eden od glavnih naukov v 'standardizaciji' je, da omogoča boljšo optimizacijo izdelkov, ki so svetovnih trgih, kot tudi njihovo večjo varnost. Veliko testov v okviru IEC 61643-11 in IEC61643-21 predvideva nenevaren način odpovedi prenapetostne zaščite, kar vpliva predvsem na povečano varnost. Z mednarodno usklajenimi standardi se dosežejo globalni konkurenčni pogoji, globalni trgi so v dosegu vseh proizvajalcev in kupci prejmejo natančnejše informacije. Čeprav je to dobro za vse, to pomeni tudi, da se morajo proizvajalci zavedati, da postaja svet manjši, in da se moramo vsi zavedati mednarodne konkurence. Z vodilno vlogo v tem delu standardizacije si lahko podjetja, kot je tudi Iskra Zaščite, zagotovijo vodilno vlogo na področju inovacij.«
Kakšne spremembe lahko pričakujemo pri naslednji izdaji mednarodnih standardov prenapetostne zaščite in kaj to pomeni kot obveznost za članice EU?
»Največji poudarki so predvsem na področju varnosti. Namen je izdelovanje vedno varnejših prenapetostnih zaščit, ki tudi v najtežjih pogojih in v primeru odpovedi ne bodo povzročile dodatne škode. Pripravljajo se tudi izdaje standardov za področja uporabe, ki so doživela ekspanzijo uporabe v zadnjih letih (fotovoltaika, vetrne turbine, električna vozila, pametna omrežja …). Države članice Evropske unije imajo svoje odbore v okviru CENELEC, kjer se sprejemajo evropski zakoni za ta področja. Kljub temu pa se vsi evropski predstavniki še predobro zavedamo, da moramo za svoj delež na globalnem trgu ne samo sodelovati, temveč prevzemati vodilno vlogo tudi v mednarodnih odborih.«