Redno čiščenje in vzdrževanje kurilnih, dimovodnih ter prezračevalnih naprav pa ne pomeni le požarne varnosti, ampak tudi prihranek energije ter manjše izpuste škodljivih emisij v ozračje. Očiščene kurilne naprave porabijo tudi do 10 % manj goriva. Pri sodobnih napravah na plin je ta prihranek nižji, pri neustreznih kurilnih napravah (s prenizkimi izkoristki in/ali previsokimi emisijami) na trdna goriva pa je lahko celo višji. Vsak milimeter oblog v kurilni napravi zniža njen izkoristek za 4- 6%

Dobro zgorevanje lesa

Evidence dimnikarskih storitev kažejo , da se je v zadnjih letih v Sloveniji povečalo število kurilnih naprav na trdna goriva. Zaradi ekonomskega položaja ter cen goriva so številni prebivalci ponovno začeli kuriti z že opuščenimi starimi pečmi na trdna goriva, povečalo pa se je tudi število novih, sodobnih peči na trdna goriva. Zato tokrat dodajamo nekaj osnovnih navodil za boljše zgorevanje lesa. Vse, ki uporabljate nepregledane peči, še posebej takšne, ki jih uporabljate po več letih mirovanja, pozivamo, da jih zaradi svoje varnosti, prijavite koncesionarju dimnikarske javne službe in poskrbite, da bodo pregledane ter ustrezno vzdrževane. Pri kurjenju z lesom je za dobro zgorevanje, s tem pa tudi za manjše onesnaževanje okolja ter večji prihranek pri gorivu zelo pomembno, da uporabljate zračno suh les. Bolj ko so drva vlažna, bolj nepopolno je zgorevanje in v dimniku se bolj intenzivno nabirajo saje in smole. Kurjenje z drvi, ki imajo večjo vlažnost kot 20 %, oziroma kot so zračno suha drva, je neprimerno. Drv naj ne bi kurili takoj potem, ko so posekana, v primernih pogojih jih je treba sušiti najmanj 1 leto. V praksi je zaželen čas sušenja vsaj 1,5 leta za npr. bukev in gaber, za nekatere druge vrste lesa pa tudi bistveno več. Za dobro zgorevanje je pomembno tudi, da so polena primerne velikosti.

Ali les v peči dobro zgoreva ali ne, lahko na pogled ocenite po velikosti in barvi plamena v peči, dimu, ki izhaja iz dimnika, in barvi pepela. Temno rdeč plamen opozarja na zelo slabo in nesprejemljivo zgorevanje, ki z emisijami obremenjuje okolje, porablja več energije, kot je potrebno, ter povzroča nalaganje oblog, saj in smol v kurilni in dimovodni napravi. Temno rdeča barva plamena pomeni, da zaradi pomanjkanja kisika ali prenizke temperature majhni delci goriva ne zgorijo. Ti nezgoreli delci potujejo z dimni plini v okolico, nekaj pa jih ostane tudi na stenah kurilne naprave, dimniškega priključka in dimnika. Zaželen je svetel plamen, ki kaže na dobro zgorevanje lesa. Če iz dimnika izhaja temen dim, to pomeni zelo slabo zgorevanje, katerega posledica je prisotnost prašnih delcev (nezgorelega ogljika). Svetel – neviden dim, razen pare, je pokazatelj dobrega zgorevanja. Seveda le videz ni dovolj, za strokovno in ustrezno presojo je potrebno izvesti meritve emisij. Neprimerno zgorevanje lesa lahko zaznate tudi po barvi oblog pepela v kurilni in dimovodni napravi in tudi po  morebitnih večjih količinah ostankov goriva v pepelu. Pepel svetle barve pomeni dobro zgorevanje, pepel temnejše barve pa pepel z ostanki goriva - ogljika.

Pri pečeh na pelete ali sekance je zaradi avtomatskega dodajanja goriva, granulacije sekancev itd. manj možnosti za nepravilno kurjenje, ki bi povzročalo previsoke emisije dimnih plinov ali nižji izkoristek. Tu je pomembno le, da nabavite primerne pelete oz. sekance z ustrezno nizko vlažnostjo ter da redno vzdržujete svoje kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave.

Preprečevanje požarov

Bistvena pogoja za preprečevanje dimniških požarov sta dva: pravilna izbira in vgradnja ali sanacija kurilnih naprav, dimnikov in zračnikov ter dosledno izvajanje dimnikarskih pregledov, čiščenj in odpravljanje odkritih nepravilnosti.Najpomembnejši vzrok za dimniške požare je vžig saj in katranskih oblog, zato je zelo pomembno, da do njihovega nastanka ne pride oz. da jih dimnikar redno odstranjuje. Pri pečeh na trdno gorivo sajne obloge nastanejo zaradi: uporabe neprimerno pripravljenega goriva, kot so npr. vlažna drva, neprimerna velikost polen ipd.; kurjenja različnih odpadkov npr. plastike, čevljev, avtomobilske pnevmatike..; nepravilnega kurjenja, ko se ne kuri v skladu z navodili proizvajalca, ampak se npr. preveč nalaga v kurišče, temperatura kurilne naprave je prenizka …;nepravilnega prezračevanja, npr. ni urejenega dovoda zraka, ki je nujno potreben za pravilno zgorevanje.

Drugo skupino vzrokov za dimniške požare predstavljajo nepravilne vgradnje oz. sanacije kurilne naprave ali dimnika, neustrezna zaščita okolice kurilne naprave in dimnika, pregretja, dotrajanosti in druge tehnične nepravilnosti. Kurilna naprava mora biti odmaknjena od gorljivih materialov, prav tako ob njej ne smemo skladiščiti ali sušiti drv. Dimnik mora ustrezati zahtevam za zagotavljanje požarne varnosti. Biti mora pravilno vgrajen ter odporen na temperaturne obremenitve ( morebiten vžig saj, izžig saj, če gre za kurilne naprave na trdno gorivo ipd.), mehanske obremenitve (tlak, vlek, čiščenje, zamrzovanje, odtaljevanje itd.) in na tekočine (voda, kisline).

Že pri načrtovanju in nadzorom nad izvedbo gradbenih posegov na objektu, ki so povezani s kurilnimi, dimovodnimi in prezračevalnimi napravami, se je smiselno obrniti na dimnikarja, ki bo lahko ugotovil morebitne napake. Naprave, ki so v uporabi, mora dimnikar redno pregledovati in čistiti. Po vgradnji in začetku uporabe bo dimnikar v skladu s predpisi vaše kurilne naprave, dimnike in zračnike redno pregledoval in čistil.