Ampak področje gradbenih odpadkov je mogoče urediti, predvsem pa gre za odpadke, ki jih je mogoče v taki ali drugačni obliki ponovno uporabiti, še posebno na področju nizkih gradenj. Tudi zato je treba pozdraviti projekt Rebirth, katerega glavni cilj je prispevati k višji stopnji recikliranja gradbenih in industrijskih odpadkov ter njihovi povečani uporabi v gradbeništvu. In to poleg trajne rasti recikliranja odpadkov tudi za 10 odstotkov povečano recikliranje gradbenih odpadkov do leta 2015 in za 15 odstotkov povečano recikliranje inertnih industrijskih odpadkov do tega leta, 1,5-odstotni prihranek naravnih materialov, predvsem pa zasuk trenda nelegalnega odlaganja gradbenih odpadkov v Sloveniji in s tem povezanega nacionalnega dolgoročnega cilja, ki je 70-odstotno recikliranje gradbenih odpadkov do leta 2020.

Anketa v okviru projekta ReBirth

V okviru projekta ReBirth so pripravili spletno anketo, katere rezultati so v pomoč pri izdelavi začetne študije projekta – pregledu stanja na področju nastanka, odlaganja, predelave in rabe gradbenih in industrijskih odpadkov v Sloveniji. Anketa je potekala od aprila do sredine junija 2012, namenjena pa je bila industriji, gradbenim podjetjem, predelovalcem in zbiralcem odpadkov, javnim službam ravnanja z odpadki, projektantom in nadzornikom ter občinam in upravnim enotam. Povzročiteljem odpadkov so bila namenjena še dodatna, podrobnejša vprašanja o letnih količinah odpadkov.

odpadki1.jpg

Na anketo so se odzvale vse ciljne skupine, nekoliko slabša odzivnost je bila le v sektorju izvajalcev gradbenih del, kar je tudi odsev kriznega stanja v gradbenem sektorju. Rezultati vprašalnikov, ki se nanašajo na industrijske odpadke kažejo, da se 90 odstotkov anketirancev zaveda, da so industrijski odpadki lahko koristna surovina. Več kot 60 odstotkov jih meni, da odlaganje ni najbolj enostavna in tudi ne najcenejša rešitev. Podobno velja tudi za gradbene odpadke. 60 odstotkov anketirancev, ki so odgovarjali na vprašanja kot povzročitelji nenevarnih industrijskih odpadkov, raziskuje tudi možnosti uporabe industrijskih odpadkov v gradbeništvu. Več kot 70 odstotkov anketirancev meni, da imamo v Sloveniji znanje, da bi lahko naredili kvalitetne gradbene proizvode iz industrijskih in gradbenih odpadkov, vendar bi jih uporabili le, če bi bili dostopni po konkurenčni ceni. Več kot 75 odstotkov jih je odgovorilo, da potrebujejo tehnična navodila za selektivno zbiranje, pripravo in nadaljnje ravnanje z odpadki.

Veliko pomanjkanje informacij

Na vprašanja o enakovrednosti gradbenih proizvodov iz industrijskih in gradbenih odpadkov, njihovi življenjski dobi in tehnični zahtevnosti uporabe je kar tretjina anketirancev odgovorila z »ne vem«, kar kaže na veliko pomanjkanje in potrebo po tovrstnih informacijah. Več kot 90 odstotkov anketirancev je mnenja, da bi morale biti na voljo finančne spodbude za raziskave o možnosti uporabe industrijskih in gradbenih odpadkov. Dobrih 60 odstotkov jih je odgovorilo, da bi predelani odpadki morali imeti prednost v postopkih javnega naročanja, več kot 80 odstotkov jih meni, da bi razvoj okoljskih oznak za gradbene proizvode in njihova promocija lahko prispevala k večji uporabi gradbenih proizvodov iz odpadkov. Skoraj 80 odstotkov anketirancev ugotavlja, da je ozaveščanje in izobraževanje o možnosti uporabe odpadkov kot vira surovin nezadovoljivo.

Mnenja o uporabi davkov in koncesnin pa so bila deljena. Več kot dve tretjini anketirancev meni, da bi z višanjem davkov na odlaganje še več odpadkov lahko končalo na divjih odlagališčih, pri čemer so si anketiranci enotni (več kot 95 %), da je treba nadzor nad divjimi odlagališči okrepiti in kršitelje dosledno kaznovati. Vse to v bistvu govori o tem, da je vprašanje recikliranja gradbenih odpadkov moč rešiti in da za to obstaja pripravljenost, seveda pa je najbolj učinkovita spodbuda za rešitev tega vprašanja ekonomska.