Predpisi

Najšibkejši člen protihrupne zaščite je stavbno pohištvo. Okna in vrata. Sicer manj vrata, še posebno pa okna. Glede na raven hrupa v mestnem okolju in ob prometnicah, ki po navadi preseže 65 dB/A, bi morala znašati zvočna izolacija oken Rw od 35 do 40 dB. Slovenski predpisi ne določajo metodologije za izračun potrebne zvočne izolativnosti fasadnih sten in oken. Tako uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Ur. list, št. 45/95) v 15. členu predpisuje enako zvočno izolativnost zunanjih sten in oken za vse vrste prostorov, ne glede na njihovo namembnost. Vrednosti zvočne izolacije oken (Rw), ki jih predpisuje omenjena uredba, pa so od 30 dB v manj hrupnem okolju do 40 v zelo hrupnem okolju (več kot 75 dB/A podnevi). Nemški standardi (DIN 4109) predpisujejo višjo zvočno izolativnost oken, za približno 5 dB. Zvočna izolacija pregradne konstrukcije (Rw), ki jo izražamo v decibelih (dB), je razmerje med zvočno močjo, ki pada na to konstrukcijo, in zvočno močjo, ki skozi njo prehaja. Hrup iz okolice prehaja v bivalni prostor skozi zastekljeni del okna, redko prek okenskih okvirjev, prek stika med stekli, skozi pripire med okvirom in okenskim krilom ter skozi stike med okenskim okvirom in fasadno steno. Zvočna izolativnost je v največji meri odvisna od zvočne izolacije stekel oziroma od vrste zasteklitve.

Različna okna, različna zaščita

Zvočna izolativnost enojnega stekla je odvisna od njegove površinske mase oziroma debeline stekla ter tudi kota, pod katerim pada zvok na steklo. Okna z enojno zasteklitvijo se zaradi slabih toplotnih lastnosti praktično ne uporabljajo. Pri oknih z dvojno zasteklitvijo je zvočna izolativnost odvisna od vrste okna, debeline stekel, razdalje med njimi in vrste plina, ki je v med prostoru med stekli. Čim večja je debelina stekel in čim večja je razdalja med njimi, tem večja je zvočna izolativnost. Tako imajo najmanjšo zvočno izolacijo enojna okna, zastekljena z običajnim izolacijskim steklom (termopan 4-12-4). Pri takem steklu sta majhni tako debelina stekel (4 mm) kot tudi razdalja med njimi. Zvočna izolacija je od 32 do 33 dB. Taka stekla imajo tudi slabe toplotnoizolacijske karakteristike in priporočamo njihovo zamenjavo. Večjo zvočno izolativnost imajo vezana okna, saj je pri teh razdalja med stekli večja (od 40 do 50 mm), ki pa se praviloma zamenjujejo z novejšimi. Z njimi dosežemo zvočno izolacijo do 45 dB. Največjo zvočno izolativnost imajo škatlasta okna, ki so vgrajena na starejših stavbah, in sicer kar do 55 dB. Pri škatlastih oknih je razdalja med stekli od 100 do 150 mm.

dom290_okna1.jpg

Zvočna izolativnost sodobnih stekel

V zvezi s sodobnimi izolacijskimi stekli je treba poudariti, da lahko z njimi dosežemo dobro zvočno izolacijo. Zvočno izolacijo lahko povečamo z večjo razdaljo med stekli, z debelejšimi zunanjimi stekli ali z uporabo lepljenih oziroma laminiranih stekel. Zvočno izolacijo izolacijskih stekel poveča tudi plin (npr. Ar, He). Prenos zvoka prek okenskih okvirjev je pri oknih, katerih zastekljeni del ima zvočno izolacijo do 30 dB, zanemarljiv. Šele pri oknih, ki imajo vgrajena stekla z zvočno izolacijo nad 45 dB, je pomembna tudi sestava okenskih okvirjev. Ta mora biti takšna, da je prenos zvoka minimalen. Zvočno izolativnost stekla lahko tako povečamo z uporabo debelega zunanjega stekla (slabost je povečanje teže), z lepljenim steklom, pri katerem povečamo tudi elastičnost in protivlomno varnost, z asimetrično sestavo (prvo steklo je vsaj za 50 odstotkov debelejše od drugega), s povečanjem širine medstekelnega prostora in s plinom v njem. Predvsem pa bodite pri nakupu oken pazljivi. Če živite ob zelo prometni cesti ali v okolju, kjer je stalen hrup, pri nakupu novih oken ne pozabite na dodatno protihrupno zaščito. Običajna izolacijska stekla so kakovostna, imajo odlične toplotnoizolativne vrednosti in standardne protihrupne, za protihrupno zaščito pa je mogoče učinkovito poskrbeti, vsekakor je treba na to pravočasno misliti.