Ponudba peletov se vsako leto skoraj podvoji. Če smo imeli pred nekaj leti samo pet velikih ponudnikov, jih je sedaj že najmanj dvajset, poleg teh pa tudi veliko majhnih. Prodaja energentov je seveda velik posel in želja po dobičkih je velika. Na trgu se najdejo različno kakovostni peleti, domači ali uvoženi, ki pa niso nujno razvrščeni po ceni. Prodajajo se lahko v razsutem stanju, v velikih tonskih vrečah ali v 15-kilogramskih vrečah za sprotno odmerjanje. Namen teh vrstic je ozaveščanje o kakovosti, da ne bi kupovali mačka v žaklju, ampak pelete.
Izkušnje
Izkušen kurilec peletov bo v večini primerov znal oceniti kvaliteto peletov samo s tem, da si jih bo ogledal, zajel v pest, povohal in malce podrobil. Začetniki seveda ne vedo, o čem govorim. Peleti naj bi bili sestavljeni samo iz čistega lesa oziroma lesne žagovine, ki mora biti ustrezno suha ter stisnjena s primernim tlakom v običajno 6 mm debele in 2–3 cm dolge valjčke. Dodanih ne sme biti nikakršnih zunanjih primesi, kot so veziva ali barve, zato se peleti ne smejo izdelovati iz recikliranega lesa. Karakteristike določajo tudi posebni standardi. Ponudniki peletov se velikokrat sklicujejo na evropski standard DIN 51731, ki pa je precej ohlapen. Že znotraj tega standarda lahko naletimo na kar precejšnje razlike v kakovosti. Bolj strog je standard Ö-Norm M-7135 ali DIN plus. Ogledali si bomo nekaj indikatorjev, ki nam govorijo, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu peletov.
Prah
Če je v vreči poleg peletov večja količina lesnega prahu, to pomeni, da se peleti radi drobijo, kar kaže na morebitno neprimerno komprimiranje v procesu proizvodnje ali na neprimerno sestavo. Preveč drobljivi peleti praviloma slabše gorijo, nevarni pa so tudi za podajalni sklop ogrevalnega kotla ali peči, kjer lahko pride do zamaška.
Vonj
Peleti so žagovina, zato morajo dišati po sveže žaganem suhem lesu. Če zavohamo kar koli drugega, to pomeni, da vsebujejo primesi, kar ni v redu. Če vzamemo v roko daljši valjček in ga z vžigalico na enem koncu prižgemo, moramo zavohati samo zažgan les in ničesar drugega.
Oblika
Peleti ne smejo biti ne prekratki ne predolgi. Idealna povprečna dolžina je približno 4–5-kratnik preseka, pri 6-milimetrskih peletih bi to zneslo 2,5–3 cm, za dobro debelino palca. Peletom s povprečno dolžino manj kot 1,5 centimetra se izogibajte. Vzdolžnih in prečnih razpok naj bo čim manj.
Barva
Pozorni moramo biti na barvo peletov, vendar predvsem na notranjo (presek valjčka). Zunanja barva je namreč odvisna od načina stiskanja v procesu proizvodnje. Notranja barva nam govori o sestavi, kakšen les je uporabljen in katere so morebitne neželene primesi, npr. lubje, pesek … Temna lisa v notranjosti lahko pomeni lubje, kar pomeni manj energije in več pepela. Vodilo naj nam bo čim svetlejša barva.
Gostota
Gostoto peletov lahko ocenimo tako, da damo pelet v kozarec vode. Takoj se mora potopiti na dno, saj je težji od izpodrinjene vode. Ko pelet razpade, zavrtimo kozarec. Na sredini dna se naberejo težji delci (pesek), ki jih mora biti čim manj. Opravimo lahko tudi test s tehtanjem. Vzamemo litrsko merico, jo stehtamo, napolnimo s peleti in znova stehtamo. Razlika je teža enega litra peletov. Biti mora med 0,6–0,7 kg/l, najbolje okoli 650 g/l. To pomeni, da je bila žagovina stisnjena pod pravim tlakom. Če je gostota peletov manj kot 0,6 kg/l, potem so premehki in lahko drobljivi, kar nam bo posledično pokazala tudi količina prahu v vreči.
Kalorije
Ker se pri procesu mletja uniči struktura lesa, praktično ni razlik med peleti iz različnih vrst lesa. Kurilna vrednost je enaka pri bukovih ali smrekovih peletih, pomembni sta primerni gostota in suhost. Podatek o tem, koliko energije sprosti 1 kilogram peletov, je zapisan na vreči. Žal je zapis podan v različnih enotah, tako da različne pelete težko primerjamo brez preračunavanja. Osnova za preračun je: 1 kWh = 3,6 MJ = 860 kcal. V pomoč naj bo spodnja tabela.
MJ kWh kcal
17,5 4,86 4181
18,0 5,00 4300
18,5 5,14 4419
19,0 5,28 4539
19,5 5,42 4658
Pepel
Pepela naj bo čim manj, saj to pomeni manj pogosto čiščenje in daljšo življenjsko dobo peči. Vse, kar je pod 0,7odstotka, je dobro. Veliko pepela lahko povzroča tudi težave pri vžigu peči. Če smo prepričani, da peleti ne vsebujejo zunanjih primesi, lahko pepel odlagamo na vrtu.
Vlažnost
Podatek o vsebnosti vlage bomo prebrali na vreči, boljši peleti imajo stopnjo vlažnosti 6–8 odstotkov. Standard DIN 51731 dovoljuje kar do 12 odstotkov vlažnosti. Ta podatek mora veljati takrat, ko gredo peleti v prodajo, saj plačamo težo. Peleti z visoko vsebnostjo vlage so težji, zato je posebno pomembno skladiščenje peletov pred prodajo.
Vreča
Navsezadnje je pri nakupu peletov v 15-kilogramskih vrečah pomembna tudi kakovost vreče, saj nemalokrat naletimo na najlon, ki pušča že pri dveh prekladanjih.
Test
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije še nisem zasledil, da bi se lotili testiranja lesnih peletov. Verjamem, da je celovit in objektiven test peletov, navzočih na slovenskem trgu, povezan z ogromnimi stroški. Poleg tega je vprašljiv tudi stalen nadzor nad kvaliteto peletov pri samem proizvajalcu, saj sem že doživel, da peleti iste blagovne znamke niso vedno enaki. Ne preostane nam drugega, kot da si pomagamo s prej navedenimi smernicami in vsaj približno ocenimo kakovost peletov, ki jih kupujemo. Končni podatek, ki nas pravzaprav zanima oziroma udari po žepu, je njihova energijska vrednost. Za segretje 1 kilograma vode za 1 stopinjo Celzija potrebujemo 1 kilokalorijo energije. Koliko energije lahko iztisnemo iz peletov? Sodobni kotli na pelete in tudi novejše kaminske peči imajo zelo dober izkoristek. Četudi imamo vse podatke za izračun, natančnega odgovora na vprašanje, koliko bomo pokurili to zimo, ni. Navedene številke na vrečah me niso nikoli prepričale in tudi izmeriti se jih ne da tako preprosto. Zanimalo pa me je, kako bi lahko z zanesljivostjo ugotovil, katera izmed dveh vrst peletov je energijsko bogatejša. Za eksperiment sem sestavil enostaven gorilnik – vplinjevalnik peletov, s katerim sem segreval posodo vode. Vsakič sem v gorilniku pokuril po teži enako količino peletov in natančno izmeril najvišjo doseženo temperaturo vode. Večina toplote se je seveda izgubila v okolici, vendar so bili pogoji pri obeh vrstah peletov identični. Prišel sem do zanimivega rezultata, saj so se pri dveh različnih proizvajalcih peleti krepko razlikovali kljub temu, da sta bili kurilni vrednosti, označeni na vrečah, enaki. Poskus sem večkrat ponovil in zmeraj prišel do enake razlike. Torej, ne zaupajte preveč napisom na žaklju. V njem lahko vseeno dobite mačka.
Miloš Korenč
