V starejših stavbah (in tudi novejših) se nemalokrat pojavijo težave zaradi prevelike količine vlage v prostoru in pojava plesni na zidovih. Še posebno pogosto do tega pride ob zamenjavi oken, vendar za povečanje vlage v prostoru niso kriva okna, ampak preslabo prezračevanje. Do večjih težav prihaja tudi ob tako nenavadnih zimah, kot je letošnja. Zunanji zrak je namreč tedaj izjemno vlažen, ne pa skoraj suh kot v mrzlih dneh.
Vrnimo se k oknom. Stara okna zaradi slabe zrakotesnosti omogočajo samodejno prezračevanje, ko namestimo nove, kakovostne okenske okvirje, ki odlično tesnijo, pa neprepustno zapremo prostor. Če ob tem ne spremenimo navad zračenja, so posledice lahko hitro tu. Najprej se pokažejo kot rosenje stekel, pozneje pa tudi z grozljivimi temnimi madeži plesni. In rešitev? Predvsem zadostno prezračevanje, seveda pa je treba poskrbeti tudi za številne druge ukrepe.
Vlažnost v prostoru
Osnovni dejavniki, ki vplivajo na počutje v prostoru, so temperatura zraka, relativna vlaga, hitrost gibanja zraka, temperature sten in tal, ki nas obdajajo, količina svežega zraka, nečistoče v njem in seveda tudi vsebnost vonjav ter koncentracije plinov. Povprečna družina ustvari dnevno kar približno 15 litrov vlage in ta vlaga nekam mora iti. Lahko gre skozi okna na prosto, ob nezadostnem prezračevanju pa se nabira na steklih in stenah.
Vlažnost zraka v prostoru je odvisna od temperature, močan vpliv pa imajo tudi predmeti v njem, ki vlago vežejo nase ali jo celo oddajajo. Za občutek ugodja v prostoru se priporoča temperatura zraka v prostoru 22 do 24 stopinj Celzija, relativna vlažnost pa od 40 do 55 odstotkov. Pozimi se zaradi presuhega zraka, ko je zračna vlaga v stanovanju navadno 20- do 30-odstotna, pogosteje pojavljajo obolenja, kot so alergije, občutek oteženega dihanje in prehladi. Zaradi izsuševanja zraka se poveča nastajanje prahu, ta pa v stiku z ogrevanimi površinami izloča različne snovi, ki dražijo dihalne organe.
Nasproten pojav je čezmerna vlaga in razvoj plesni na notranjih površinah. Pravi vzrok za previsoko vlago in razvoj plesni je težko določiti, saj je oboje povezano z mnogimi dejavniki. Med vzroke za nastajanje vlage v prostoru pa lahko štejemo nepravilno uporabo prostora in neprimerne ter čezmerne aktivnosti v njem. Dihanje, znojenje, umivanje, kuhanje, pranje, sušenje perila ter nezadostno prezračevanje veliko prispevajo k povečevanju vlage v prostoru. Drugi sklop nepravilnosti je posledica gradbenih nepravilnosti, poškodb, konstrukcijskih napak in tudi prehitre vselitve.
Glavni vzrok za nastanek plesni je torej čezmerna vlažnost, za razvoj plesni pa zadošča že 80- do 85-odstotna vlažnost v prostoru. V bivalnem okolju je za razvoj plesni vedno dovolj hranljivih snovi (vse od ometov naprej). Plesni uspevajo tako v svetlem kot temnem okolju, njihova razvojna doba pa traja od dva do šest mesecev. Topla vlaga ponuja dobre razmere za nastajanje mikroorganizmov in nevarnost infekcij, hladna vlaga pa lahko sproži razvoj revmatičnih obolenj in zmanjšanje imunske odpornosti.
Prezračevanje
Oglejmo si nekatere temeljne znake, ki opozarjajo na čezmerno vlago v prostorih – rosijo se notranja stekla, na oknih se lušči barva in nastaja plesen, za pohištvom ter za zavesami na zidu pa nastanejo najprej rumeni madeži, v vlažnih in hladnih prostorih na notranji strani zunanjih sten se pojavi plesen.
Nekateri proizvajalci premazov zagotavljajo, da njihovi premazi odpravljajo vse težave, vendar to ne drži povsem, saj težave odpravijo le začasno. Problema se je treba lotiti celovito. Ob gradnji je treba poskrbeti za ustrezno toplotno izolacijo sten in stavbnega pohištva, ki naj ima stekla in profile s čim manjšo razliko v toplotni prehodnosti. Vse stanovanjske prostore je treba ogrevati čim bolj enakomerno, oziroma jih z zapiranjem vrat ločiti. Pohištvo naj bo od sten odmaknjeno za 5 do 10 centimetrov, ključno in najbolj pomembno pa je zadostno prezračevanje prostorov.
Prezračite torej stanovanje večkrat dnevno, tako da za nekaj minut odprete v prostoru nasproti si ležeča okna. Vrata od kopalnice in kuhinje, kjer je navadno največ pare, naj bodo zaprta. V vsakem primeru vodni pari omogočite pot na prosto. Skozi prezračevalni kanal v kopalnici in seveda napo v kuhinji. Ta ni namenjena le odvajanju vonjav, ampak tudi odvajanju vlage, zato jo je priporočljivo povezati z zračnikom. Marsikaj vam lahko o stanju pove merilec vlage, ki naj v prostoru ne preseže 60 % (!). Omenili smo tudi konstrukcijske nepravilnosti. Mednje sodijo neizolirana fasada, velika težava so lahko toplotni mostovi, lahko pa prihaja tudi do zamakanja skozi streho ali zaradi slabo izvedenih žlebov.
Sanacija težav
Na trgu dosegljivi produkti, ki obljubljajo učinkovito in trajno odpravo plesni, so narejeni na osnovi klorovih vezi, vezi med žveplom in dušikom ali celo na organskih vezeh cinka. Predvsem sredstva, katerih osnovna sestavina je klor, učinkujejo hitro, vendar so za človeka lahko zelo nevarna, zato je treba biti z njimi previden. Zelo dobro se sicer obnesejo različni nanopremazi, a je v vsakem primeru treba odpraviti vzroke. Najslabši je recept naše bralke, ki madeže plesni redno briše in drgne ter maže s sredstvom proti plesni – še dobro, da ne pogleda za omare. In potem se sprašuje, zakaj jo ves čas draži na kašljanje. Učinkovita takojšnja ukrepa v takem primeru sta prezračevanje in odmik pohištva od sten, sanacije pa se je bolje lotiti spomladi, ko je zunanji zrak toplejši in predvsem bolj suh.