V podjetju je zaposlenih devet ljudi, pri izdelavi projektne dokumentacije pa sodelujejo še s petimi kooperanti, ki pripravljajo načrte električnih in strojnih inštalacij. Ingra že vrsto let sodeluje tudi s podjetjem Xella Zagorje in je avtor številnih njihovih tipskih načrtov v katalogu hiš iz ytonga. V podjetju imajo glavno besedo člani družine, Stanko in Danica Klemenčič, prav tako sta v delo močno vpeta tudi njuna hčerka Mojca Klemenčič Manič, ki je univ. dipl. ekonomistka, in zet Branko Manič, ki je univ. dipl. gradbenik. O njihovi dejavnosti smo spregovorili z direktorjem podjetja Stankom Klemenčičem.

Od začetka do konca

Podjetje Ingra deluje že dobrih 20 let in je bilo v tistih letih eno prvih zasebnih projektantskih podjetij v Gornji Radgoni. Od kod ime Ingra?

»Že takrat smo se ob projektiranju ukvarjali tudi z nadzori in vodenjem gradenj, zato smo se odločili za kombinacijo iz besed inženiring in Radgona.«

Delo projektivnega biroja obsega izdelavo načrtov arhitekture in gradbenih konstrukcij, v sodelovanju z zunanjimi sodelavci tudi načrtov električnih in strojnih inštalacij. Kako poteka to delo?

»Najprej izdelamo idejni projekt, sledi priprava idejne zasnove, ki je namenjena pridobivanju projektnih pogojev oziroma soglasij za priključitev. Nato izdelamo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), ki je namenjen upravnemu postopku. Prav tako pripravimo projekt za izvedbo (PZI), namenjen izvajanju del. Ta vključuje podrobnejše načrte, vključno s popisi, izvlečki in količinami vgrajenih materialov. Izdelujemo tudi projekte izvedenih del, ki pa v primeru enostanovanjske stavbe niso potrebni.«

Tukaj je treba opozoriti, da je PGD namenjen le upravnemu postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ne pa tudi izvajanju del. Za izvajanje gradnje je namreč treba pridobiti projekt za izvedbo (PZI), in to tudi, če investitor gradi v lastni režiji.

»Drži. Med laičnimi investitorji vlada precejšnja zmeda glede nujnosti izdelave projekta PZI za enostanovanjske stavbe, saj jih projektanti praviloma ne izdelujejo. Za izdajo gradbenega dovoljenja za hišo zadostuje PGD, ki vključuje zgolj vodilno mapo in načrt arhitekture. To pa ni dovolj za izvajanje del. Projekt PZI vključuje vse potrebne načrte za izvajanje del, torej bistveno bolj podroben načrt arhitekture, poleg tega pa še načrte gradbenih konstrukcij in električnih ter strojnih inštalacij in opreme. Vsi ti načrti morajo vključevati tudi popise del, tako da je obseg PZI v primeru gradnje hiše bistveno večji kot PGD. In za samo gradnjo je nujen ter tudi zakonsko obvezen.«

dom289_ingra2.jpg

Xella in ytong

Vaše podjetje pripravlja načrte za številne zgradbe po vsej Sloveniji, vrsto let pa poteka tudi vaše sodelovanje s Xello. Katera je posebnost gradnje z ytongom, ki jo mora upoštevati projektant?

»Zaradi vedno večjega števila investitorjev, ki so težili h kakovostni, vsaj nizkoenergijski gradnji, smo že pred leti začeli sodelovati s podjetjem Xella. V tem času se je tudi število investitorjev, ki gradijo s tem materialom, močno povečalo. Material ytong je namreč trenutno edini na trgu, ki ima poleg dobrih nosilnih tudi odlične toplotne karakteristike. Gradnja s sistemom ytong je smiselna predvsem zaradi enostavne izvedbe, saj je sistem tako dodelan, da do toplotnih mostov sploh ne prihaja.«

Kaj pa mora upoštevati investitor pri gradnji, gledano z očmi projektanta?

»Gradnja z ytongom je v primerjavi z opečnim zidakom enostavnejša, hitrejša in čistejša. Manj je odpadka, fuge so minimalne, ometi so tanjši. Vsekakor je gradnja primerna tudi za samograditelje, ki sicer z gradnjo še nimajo izkušenj. In tudi zaradi tega je nujen in obvezen načrt za izvedbo del (PZI), ki še dodatno poenostavi gradnjo, saj dobesedno vodi investitorja pri gradnji. Misli namesto njega, bi lahko celo rekli.«

Kakšna je razlika pri projektiranju klasično energijsko varčne stavbe in nizkoenergijske stavbe?

»Dejansko so vse stavbe, ki jih projektiramo danes, nizkoenergijske, se pa v praksi za 'slabše' nizkoenergijske stavbe še vedno uporablja izraz energijsko varčne. Pri projektiranju dobre nizkoenergijske stavbe je nujno treba predvideti dodatno toplotno izolacijo, kvalitetnejša okna, mnogi pa se odločijo še za prezračevalni sistem z rekuperacijo.«

Tipski projekti

Ste avtorji številnih tipskih projektov za hiše iz ytonga. Kaj je pomembno pri tipskih projektih in kakšna je razlika v primerjavi s projektom, delanim posebej za določeno hišo?

»Tipski projekti predstavljajo le tipsko zasnovo, vsak projekt pa je nato prilagojen posameznemu investitorju oziroma zemljišču. Poleg tega ga je vedno mogoče spremeniti glede na konkretne želje. Tipske projekte tudi sicer nenehno prenavljamo oziroma posodabljamo, saj se želje in okusi investitorjev spreminjajo, pojavljajo se novi materiali in rešitve ter tudi želje. Iz izkušenj lahko trdimo, da se veliko investitorjev odloča za gradnjo po 'tipskih' zasnovah s spremembami, predvsem ko jim predstavimo bogato izbiro iz našega kataloga 300 hiš. Seveda se jih veliko odloča za individualne projekte, kjer dosledno upoštevamo vse želje investitorja in izdelamo tudi 3D-model. Sicer pa razlike v vsebini tipskega in individualnega projekta ni.«

Kakšna je vloga projektanta v postopku izbire projekta, njegove izdelave in pridobitve GD ter nato tudi nadzora gradnje?

»Dober projektant poskuša pri izdelavi projekta čim bolj upoštevati želje investitorja, seveda pa tudi druge dejavnike, kot so lokacija zemljišča, omejitve, ki izhajajo iz prostorskega akta, in drugi. Ključno je, da investitorja vodi skozi celoten upravni postopek do izdaje gradbenega dovoljenja, ga sproti opozarja na stvari, ki jih je treba urediti (kdaj pridobiti soglasje soseda, plačati komunalni prispevek itd.). Vendar se njegova vloga z izdajo gradbenega dovoljenja ne konča – vključen mora biti tudi v proces izvajanja gradnje, in to ne samo z izdelavo projekta PZI, ampak tudi z izvajanjem nadzora. V našem podjetju dajemo velik poudarek predstavitvi postopka gradnje in tako poskušamo čim več predstaviti tudi na naši spletni strani. Poleg tega je ključno, da se projektant hitro odziva in seveda pripravlja kakovostno dokumentacijo. V našem podjetju tako pripravimo projektno dokumentacijo za izdajo gradbenega dovoljenja (PGD) skupaj s projektom za izvedbo (PZI) v povprečno treh mesecih.«

Nadzor gradnje

Nadzor je zelo pomemben, vendar se ga včasih podcenjuje. Kakšna je dejansko vloga nadzornika pri gradnji? Zagotovo ne gre le za podpis, ki ga zahteva upravni organ.

»Naloga nadzornika je, da nadzoruje izvajalca in mu 'gleda pod prste'. V osnovi nadzira, ali je gradnja skladna z izdanim gradbenim dovoljenjem in PZI. Pomembna je izvedba vseh detajlov, pravilne vgradnje armature, hidro- in toplotne izolacije, ostrešja, prezračevanja ... Izvajalci si namreč radi projekt prilagodijo 'svojemu' načinu gradnje in velikokrat tudi brez vednosti investitorja ne vgradijo bistvenih elementov (npr. manj armature, toplotne izolacije, ne upoštevajo detajlov pri izvedbi balkonov, hidroizolacije itd.). In zaradi tega je nadzor še kako pomemben. Da tudi pravočasno odpravimo morebitne napake ali pomanjkljivosti, ki jih naredijo izvajalci del.«

Ali je pri tipskih projektih vloga projektanta manjša oziroma sploh še obstaja?

»Vloga projektanta je enaka, ne glede na to, ali gre za tipsko zasnovo oziroma projekt po naročilu. Dejstvo je, da tipskih projektov, kot jih poznamo iz časov Jugoslavije, že zdavnaj ni več. Danes je projektna dokumentacija nekajkrat bolj obsežna in vedno pripravljena za individualnega investitorja. Tipska je zgolj tlorisna zasnova.«

Brez toplotnih mostov

Kaj je vas kot projektanta najbolj navdušilo pri uporabi gradbenega materiala ytong in pri projektiranju teh hiš?

»Da je to sistem gradnje brez toplotnih mostov in da dodatna toplotna izolacija glede na strog pravilnik PURES ni potrebna. To je sicer rečeno zelo na kratko, vendar veliko pove. Odprava toplotnih mostov je pri vsaki gradnji izjemno pomembna, pri ytongu pa nam o tem praktično ni treba razmišljati.«

Kakovosten načrt je osnova za dobro gradnjo. So danes načrti že dobili polno veljavo?

»Žal se veliko investitorjev še ne zaveda dovolj pomena kakovostnega načrta za kakovostno gradnjo, zato že v tej prvi, ključni fazi iščejo najcenejše možnosti. Prihranek nekaj sto evrov pri projektni dokumentaciji največkrat pomeni preplačilo nekaj tisoč evrov pri izvedbi gradnje, sploh če projekt za izvedbo ni izdelan. O gradbenih 'kiksih' oziroma napakah, ki nastanejo zaradi nedorečenih detajlov že v fazi projektiranja in investitorje na koncu drago stanejo, pa praviloma pozneje nihče ne govori. Poleg tega tudi razmere na trgu in (pre)veliko število projektantov glede na številnost gradnje prispevajo k temu, da načrti v tržnem boju z zniževanjem cen še dodatno izgubljajo svojo veljavo. V našem podjetju izhajamo iz stališča, da mora biti dokumentacija tako pripravljena, da tudi neuk investitor iz projekta pridobi vse potrebne podatke za kakovostno gradnjo, za dodatna vprašanja pa smo vedno na voljo tako pri nas kot tudi v podjetju Xella. In vse to je osnova za dobro gradnjo. V lastni režiji ali s pomočjo izvajalcev. Investitor namreč že iz načrta pridobi toliko informacij, da lahko vsaj deloma nadzira tudi izvajalce, tu pa smo še mi kot nadzorni organ. Kot sem že omenil, pa je pomemben tudi hiter odziv. Vse težave ali nejasnosti lahko reši izvajalec s pomočjo projektanta, nenadomestljiva pa je pri gradnji tudi vloga inštruktorjev Xelle in podjetja.«