Propadli gradbeni »baroni« so namreč zapustili za seboj veliko razdejanje, ki je prizadelo tudi vestne investitorje na eni strani in iskalce stanovanj na drugi. Banke so namreč v danih razmerah (za katere so s svojimi poslovnimi napakami v veliki meri same krive) najprej omejile pomoč pri financiranju tovrstnih naložb, na drugi strani pa niso sledile spremenjenim razmeram na trgu, kar je vsem otežilo dostop do posojila za nakup stanovanja. Slednje je sicer močno povezano tudi z aktualno zaposlitveno politiko, ki ji država očitno ni kos. Vse več je namreč pogodbeno zaposlenih za določen čas ali pa so prisiljeni poslovati kot samostojni podjetniki. Celo »prisiljeno« podaljšani študentski status v namen zaposlitve je še vedno v uporabi. Taki namreč pri bankah težko pridobijo že manjša posojila, kaj šele stanovanjska, ki so praviloma dolgoročna. Za ta je namreč eden pomembnejših pogojev zaposlitev za nedoločen čas.

Pohvalno

Zato je vse hvale vredna odločitev Marijana Frasa, direktorja podjetja Eko Gradvest, da v pomoč vsem, ki iščejo svoje novo domovanje, ustanovi Stanovanjsko zadrugo Eko Gradvest, ki ji tudi predseduje. Stanovanjska zadruga, ki že sklepa pogodbe, namreč omogoča svojim članom, da pridejo do stanovanja najprej z najemom in s skupaj pripravljenim finančnim načrtom pozneje tudi do lastništva s končnim odkupom. Pri tem je pomembno vedeti, da se najemnino izračuna kot mesečni obrok, ki bi ga plačevali za bančno posojilo v vrednosti stanovanja. Še pomembnejše pa je, da se ta najemnina sešteva za končni odkup stanovanja, ki je po zadnjem obroku vseh bremen prosto predano kupcu za vpis v zemljiško knjigo na lastno ime. Najemnino se lahko sklene največ za 30 let, vendar se lahko pogodbo tudi dopolni, ko najemnik lahko kupnino prej poplača. Pogoj za vstop v zadrugo je 10-odstotni polog vrednosti izbranega stanovanja in plačani stroški sklepanja pogodb. V tem primeru ni pomembna vrsta zaposlitve, temveč redna mesečna poravnava dogovorjenih obveznosti oziroma najemnine.

ekogradinvestdrugi1.jpg

Neprofitno delovanje

V času najema so izbrane nepremičnine v lasti zadruge, ki jamči za varnost pogodbeno dogovorjenega posla. To pomeni, da morebitne težave prvotnega investitorja ne prizadenejo niti posameznih kupcev niti bank, ki to novo zamisel že podpirajo. Stanovanjska zadruga deluje povsem neprofitno, saj drugih dejavnosti nima. Za vse člane zadruge veljajo sicer enaki splošni pogoji, vendar je vsak primer obravnavan posebej. Vsako stanovanje je namreč samostojno stroškovno mesto s posebnim projektnim bančnim računom, na katerem se zbirajo vplačana sredstva (prvi polog in mesečne najemnine). Banka ima tako vpogled in nadzor nad delovanjem zadruge. Vsi člani zadruge sestavljajo njeno skupščino in imajo prek nje prav tako vpogled in vpliv na njeno delovanje. Dodatno varnost pogodbeno sklenjenega posla daje še zahteva, da vsi člani zadruge sklenejo življenjsko in premoženjsko zavarovanje za primer, če se jim zgodi kar koli nesrečno nepredvidljivega.

Previdno

Našteto je seveda vse kaj drugega, kot so obstoječi ali načrtovani stanovanjski skladi, ki pod socialno noto zamegljujejo tako stroškovni vidik najema stanovanj kot kakovost gradnje. V takih primerih je najemnina za najemnika dodaten nepovraten strošek k tekočim obveznostim uporabe stanovanja. Dodatno stanovanjsko varčevanje pa je v danih razmerah za mnoge nemogoče. Poleg tega je vprašljiva tudi kakovost gradnje takih sosesk, saj se najemniki po propadu velikih gradbincev ne bodo imeli komu pritožiti za pozneje ugotovljene napake. Prepoznavanje kakovosti gradnje za večino morebitnih kupcev ali najemnih uporabnikov ni ravno enostavno, saj smo razen strokovnjakov o tem vsi premalo poučeni. Za primerjavo denimo: avtomobilska industrija v odprtem konkurenčnem boju za kupca svoje izdelke predstavlja do »pike« natančno, tako da vsakdo ve, za kakšen izdelek gre. V gradbeništvu pa je veliko stvari zakritih in je osnovna informacija velikokrat zgolj cena kvadratnega metra, ki nič ne pove o tem, kolikšni bodo stroški vzdrževanja in upravljanja. Take gradnje so večinoma tudi že obremenjene s hipotekami, kar pot do želenega stanovanja dodatno otežuje. O naši trnovi birokraciji na tem področju niti ne gre izgubljati besed.

ekogradinvestdrugi2.jpg

Temelji

Stanovanjska zadruga Eko Gradvest je nastala na povsem drugačnih temeljih. Že leta 2006 so v podjetju Eko Gradvest zastavili poenoteno gradnjo soseske Moj novi dom v naselju Gmajnica pri Komendi. Med prvimi so se odločili za energetsko varčno, naravi prijazno in kakovostno gradnjo, kar se jim danes obrestuje. Osnova gradnje zidov je žgana opeka, izolacija fasade in ostrešja je že od samega začetka nadstandardna. Lesena strešna konstrukcija je prekrita s kovinsko kritino s peščenim posipom, leseno pa je tudi stavbno pohištvo z izolativno zasteklitvijo. Vsi objekti so zasnovani v smeri vzhod–zahod, tako da maksimalno izkoriščajo tudi sončno obsevanje. Osnova ogrevanja je zemeljski plin, ki ga lahko podprejo ali povsem nadomestijo sodobne toplotne črpalke. Prednosti take gradnje med drugim pomenijo nižje obratovalne stroške po vselitvi.

Novo naselje

Po podobnih načrtih zdaj nastaja novo naselje Martinj hrib v Logatcu, kjer zainteresirani člani zadruge še lahko vplivajo tudi na samo gradnjo. Sicer pa vsem ponujajo tudi možnost opreme stanovanja po lastnih željah, kar se prišteje k vrednosti stanovanja in se obročno odplačuje z najemnino. Zaradi vsega naštetega je Stanovanjska zadruga Eko Gradvest prav gotovo edinstveni primer v našem prostoru. Na eni strani nadomešča aktivnosti, ki bi pri reševanju stanovanjske problematike zlasti mladih, pa ne samo njih, morale biti v domeni države. Na drugi strani pa postavlja zgled kakovostne, energetsko varčne in zato tudi naravi prijazne gradnje. Prav gotovo je to ponudba, ki je vredna razmisleka, saj podobno ugodne pri nas preprosto ni. Ambicija zadruge je, da postopoma zajame vso Slovenijo.
 

Kontaktni podatki na:http://www.mojnovidom.si/