Sveti Miklavž, tudi sveti Nikolaj iz Mire, je krščanski svetnik, znan po svoji darežljivosti – rodil se je med letoma 270 in 286 v Patari v današnji Turčiji, umrl pa 6. decembra. Tudi letnica smrti ni jasna, najverjetneje je bilo to v obdobju med letoma 326 in 351. V slovenščini ga imenujemo Nikolaj, zlasti kadar govorimo o njem kot o zgodovinski osebnosti, ime Miklavž pa uporabljamo, kadar govorimo o njem kot o dobrem možu, ki otrokom prinaša darila v začetku decembra.
Priljubljen Miklavž
Sveti Nikolaj velja za zaščitnika mornarjev in ribičev, verjetno zato, ker se je njegova družina ukvarjala s pomorstvom oziroma ribištvom. Cerkve svetega Nikolaja pogosto najdemo ob pomembnih pomorskih pa tudi rečnih plovnih poteh. Stolnica v Ljubljani je posvečena svetemu Nikolaju, saj je bila Ljubljanica včasih pomembna plovna reka. Sv. Miklavž je zaradi svoje dobrote med ljudmi zelo priljubljen, zato ni čudno, da so si ga za zavetnika izbrali mnogi – poleg že omenjenih mornarjev tudi trgovci, študenti, mlinarji, peki, mesarji, pisarji, tkalci, odvetniki, lekarnarji, voskarji, delavci v kamnolomu, krojači pa tudi berači, mlada dekleta, ki si želijo moža, neveste, ki se priporočajo za srečno poroko, in žene, ki si želijo otrok.
Zgodba o radodarnosti
Pravijo, da je bil Nikolaj sin premožnih staršev, vendar je vse podedovano bogastvo razdal ubogim, zato se ga od nekdaj drži sloves radodarnega svetnika. V številnih deželah, zlasti v osrednji Evropi, je sveti Miklavž tisti, ki obdaruje (pridne) otroke. To se zgodi v noči s 5. na 6. december, ki je Miklavžev godovni dan. Legenda pravi, da je sveti Miklavž obdaril tri revna dekleta s tremi mošnjami zlata in jim tako omogočil, da so se poročila. Zato je sveti Miklavž običajno upodobljen s knjigo in tremi zlatimi kroglami ali jabolki, ki simbolizirajo mošnje zlata. V zlato knjigo pa je Miklavž vpisoval dobra in slaba dela vsakega otroka.
Srčna darila
Naokrog hodi Miklavž na večer pred svojim godom, ki ga ima 6. decembra, in otrokom prinaša darove. Vendar samo pridnim! Tiste, ki so bili med letom poredni, pa prepusti kazni svojih spremljevalcev parkljev – največkrat jih namesto darila na okenski polici pričaka leskova šiba. Spremljajo pa ga tudi angeli. Miklavž prinaša skromna darila. V nogavicah, ki mu jih nastavijo otroci, pusti orehe, jabolka, fige, mandarine, suho sadje, sladkarije... O miklavževanju na Slovenskem imamo precej zgodnja poročila. Prvo je iz leta 1839, kjer je pisec opisoval, kaj je Miklavž prinesel pridnim otrokom: jabolka, orehe, smokve in sladkarije, nasprotoval pa je Miklavževim spremljevalcem parkljem, češ da s svojim norenjem in grdim videzom preveč prestrašijo pridne otroke. Otroci Miklavža seveda nestrpno pričakujejo, prireditve pa ob tej priložnosti pripravljajo v številnih slovenskih krajih in mestih.
Cenjen svetnik
Miklavž je med ljudmi najbolj priljubljen svetnik tudi zato, ker se je spojil s poganskimi šegami in verovanji. Sv. Nikolaj oziroma Miklavž je najbolj čaščen svetnik vzhodne Cerkve, bolj kot njega častijo le Mater božjo. V Rusiji je v vsakem mestu vsaj ena cerkev posvečena sv. Nikolaju. Proti koncu 10. stoletja je legenda o sv. Nikolaju prodrla tudi v Nemčijo, nadvse priljubljen pa je postal na Nizozemskem. Tam še danes pripluje 6. decembra z ladjo in številnim spremstvom v amsterdamsko pristanišče, kjer ga pričakajo otroci, ki so prepričani, da Miklavž med letom prebiva v Španiji.