Sveža presna hrana, ki je odlična za delo živčevja, ni omejena zgolj na povečane obremenitve. Uživati jo moramo vse dni v letu, učinkuje pa takoj, saj snovi potujejo po krvi, ki oskrbuje celotno telo, predvsem možgane. Tudi zdravila, ki vsebujejo vitamine skupine B, lahko po besedah Sakelškove uživajo otroci. »Kadar opažate, da so otroci razdražljivi, jim ponudite tovrstne preparate. Učinek opazite že po tednu ali dveh, pri tem mora otrok imeti dobro prebavo, ustrezno energičnost, zdravo usmerjen apetit in željo po gibanju,« je še pojasnila sogovornica. Otrok se mora gibati, da dobi kisik, s katerim se osveži in miselno umiri.

http://www.thinkstockphotos.com/

Več sadja, manj sladkarij

Otroci nimajo »kompasa«, ki bi pokazal, kaj je dovolj in zdravo, ter ne poosebljajo drugega apetita kot skozi okus. Natalija Sakelšek svetuje, da otrokom kljub morebitnemu uporu ponudite veliko sveže in presne hrane. »Kot starši ste zavezani k dobrobiti in pametni izbiri prehrane svojih otrok. Nikakor niso otroci tisti, ki določijo, kaj bodo jedli, sploh ne za glavne obroke. Normalno je, da so otrokom namenjene sladkarije, to je čar otroštva. Vendar, več sadja kot jim boste dajali, manj sladkarij bodo želeli, ker jih ne bodo potrebovali,« je odločno svetovala.

Nekaj zelenega

Pomembno je, poudarja sogovornica, da imajo otroci pri vsakem obroku tudi kaj zelenega. To naj predstavlja sveža, surova hrana. »Sadje in zelenjava poskrbita za normaliziranje telesnih dejavnosti. Pri otrocih ustrezno uravnovešata telesno in miselno kroženje energije, otroci dobro spijo, so psihično vedri, odlikujeta jih ustrezna telesna teža in vitalen zunanji videz,« je prednosti naštevala Sakelškova. Dnevno naj bi v prehrani od 30- do 50-odstotni delež predstavljala surova zelenjava, najbolj pogosto solata, in sadje. Žal pa je med otroki in tudi med odraslimi mnogo takšnih, ki ne marajo okusa zelenjave in sadja. Natalija Sakelšek v tem primeru svetuje: »Da se starši ne bodo preveč naprezali, naj preprosto uporabijo sokovnik ali mešalnik. Otrokom lahko pripravijo zelo okusne sadne sokove in hranilne 'smoothije'. Pomembno je, da je sveže in okusno,« je svetovala. Za ostale, še trše orehe, ki stiskajo ustnice ob zdravem krožniku, pa obstaja še ena alternativa. Da ne bi trpeli zaradi odsotnosti žive hrane in pomembnih vitaminov, lahko posežejo po zdravilih z vitamini. Uvodoma smo omenili tiste iz skupine B.

http://www.thinkstockphotos.com/

B kot boljše za otroke

Vitamini skupine B so po besedah strokovnjakinje za prehrano pomembni za izkoristek hranilnih snovi v celicah našega telesa. Večinoma se vitamini B pojavljajo skupaj, pa vendar je sogovornica izpostavila vitamin B1. »Če šolar ali odrasla oseba utrpi pomanjkanje vitamina B1, se to odraža s krči, vnetjem živcev, pomanjkanjem apetita in z boleznijo beriberi. V kontekstu dobre oskrbe z vitaminom B1 odsvetujem 'poliran' ali beli riž kot pogosto prehrano,« je dodala opozorilo in naštela živila, ki vsebujejo obilico vitamina B1. To so rženi kruh, krompir, svinjina, žitni kalčki, kvas, mleko, jetra, ledvice in zelenjava. »Osebno svetujem uživanje zdravil, ki vsebujejo vitamine skupine B, saj je hrana vse bolj predelana, tudi jemo pogosto ne v miru, pa tudi vsakdanjik otrok je vse bolj hiter in povzroča preobremenitve. Potreba po vitaminu B s starostjo in obremenitvijo narašča,« je pojasnila Sakelškova.

Čim manj, tem bolje

Katere vrste živil pa »upočasnijo« otrokove možgane oziroma živčevje? Natalija Sakelšek odgovarja, da lahko vsa hrana, ki vsebuje barvila (E 102, E 104, E 110, E 162, E 150), povzroča pri otrocih alergijske reakcije in hiperaktivnost, na daljši rok pa tudi splošno razdražljivost, debelost in ravnodušje do višjih ciljev. Pogoste prehrane po njenem mnenju ne smejo sestavljati niti mastna hrana, beli riž in beli kruh. Oboroženi z novim prehranskim znanjem srečno in uspešno tudi novim šolskim izzivom naproti!

 

http://www.thinkstockphotos.com/

Dobro za male učenjake

• koruza
• leča
• blitva
• bučke
• redkvica
• špinača
• paradižnik
• rdeča pesa
• rdeče zelje
• sveža zelena
• kislo zelje