Pozimi, v obdobju ogrevanja, je ponekod vlažnost lahko tudi okoli 30-odstotna, kar pripelje do suhih sluznic, izsušenih ustnic, kože in lasišča. »Takrat nas telo s pogosto žejo, razpokanimi ustnicami in slabšim počutjem opozarja na izsušitev,« je znake naštela Grmek-Košnikova. Presuh zrak je neprijeten za vse, ker je dražljivec in nas sili h kašlju. Posebno neprijeten in tudi nevaren pa je lahko za določene skupine ljudi. Sogovornica je izpostavila pljučne bolnike ter dojenčke in majhne otroke, ki še ne znajo povedati, da so žejni, oziroma so prepuščeni v oskrbo drugim.

Zakaj v prostoru sušiti perilo

Preden začnemo razmišljati o vlaženju stanovanja, ogrevanega s centralno kurjavo, je po besedah Grmek-Košnikove koristno najprej izmeriti vlažnost zraka. Naprava za merjenje vlage je higrometer. »V primeru, da meritve pokažejo, da je zrak presuh, si lahko pomagamo z lončki z vodo, ki jih postavimo na radiator, občasnim sušenjem perila v prostoru, odpiranjem vrat med prostori v stanovanju ali vlažilnikom zraka,« je svetovala. Seveda moramo za svež zrak stanovanje tudi zračiti. »Žal pa je pozimi zaradi nizkih temperatur zunaj nizka absolutna vlaga, tako da se nam z zračenjem zrak ne bo ovlažil, se bo pa izboljšal oziroma predihan zrak se bo nadomestil s svežim,« je pogosto zablodo razjasnila sogovornica. V primeru, da je zrak preveč vlažen, moramo prostor redno zračiti večkrat na dan.

susenje_v_stanovanju.jpg

Močna vlaga je lahko nevarna

Preveč vlažen zrak predstavlja še večjo težavo kot suh zrak. Vlažnost je pogosta težava novogradenj, kot tudi starejših, slabše izoliranih hiš na vlažnih legah ob potokih in rekah ter legah, kjer je sonca malo. »V takih hišah so prisotne zidne plesni. Te so človeku nevarne, ker izločajo številne strupe, ki so dražljivci, rakotvorni, lahko pa povzročajo tudi alergijo in astmo,« je opozorila Grmek-Košnikova.

vlagazracenje.jpg

Vsaka oseba porablja kisik

Vsi smo že izkusili, da predihan slab zrak vpliva na počutje. Vsaka oseba v prostoru namreč porablja kisik oziroma prispeva k dvigu koncentracije ogljikovega dioksida. Pri večjih koncentracijah tega plina postanemo zaspani, nemotivirani, nekatere začne boleti glava. Zato je svež zrak v prostoru zelo pomemben dejavnik dobrega počutja.

svez_zrak.jpg

Fotokopiranje, uporaba tiskalnikov ...

Poleg človeka k onesnaženju notranjega zraka po besedah sogovornice prispevajo tudi različno pohištvo in preproge, ki lahko oddajajo kemikalije. V starejših stavbah iz tal in sten lahko izhaja radon. Onesnaženost zraka v prostoru poslabšujejo tudi fotokopiranje, uporaba tiskalnikov, uporaba čistil, barvil, osvežilcev zraka ipd. Vse to prek dihanja vpliva na počutje. Ukrepajte in s prezračevanjem poskrbite za svežo energijo.