Pozno jeseni in pozimi je smiselno poti prilagajati vremenu, saj dolge ture po zasneženih cestah niso ravno užitek. Za nekajdnevne izlete je tako najbolj primerna osrednja Italija, predvsem Toskana, Emilija Romanja, Ligurija s Cinque Terre in Umbrija, kjer so tudi zunaj sezone bogate možnosti za oglede znamenitosti, z nekaj sreče pa je vreme sprejemljivo za prijetno pot. Veliko kampov je odprtih vse leto, celoletnih postajališč za avtodome pa je v Italiji že tako na pretek. Ob lepem vremenu se prileže tudi »martinčkanje« v Dalmaciji, ki ga prav tako lahko kombiniramo z ogledi starodavnih mest od Zadra pa vse do Dubrovnika. Na Hrvaškem je prenočevanje zunaj kampov prepovedano, po drugi strani pa jih je le peščica odprtih po sezoni, predvsem v Dalmaciji. Če takega v izbranem kraju bivanja ni, pa zunaj sezone redarji in policija večinoma tolerirajo »parkiranje za prenočitev« na parkiranju namenjenih prostorih. Seveda je priporočljiva diskretnost.
Na jug
Če premoremo več časa, so za zimska raziskovanja kot nalašč Sicilija, Tunizija, Pirenejski polotok in Maroko. Pri temperaturah okoli 20 stopinj Celzija se sicer ne bomo kopali v toplem morju, bodo pa raziskovanja notranjosti teh dežel mnogo prijetnejša kot v poletni vročini. V teh krajih je večina kampov odprta vse leto, predvsem na Siciliji in v Španiji pa presenetijo izjemno ugodne zunajsezonske cene prenočitev, medtem ko je kampiranje v Maroku, na Portugalskem in v Tuniziji že tako in tako poceni. Z iskanjem primernega kampa v teh državah ni težav, saj so zajeti v mnogih vodnikih in na spletu. Z izjemo Tunizije, kjer se je treba z iskanjem močno potruditi,
Po Sloveniji
Za konec tedna se tudi pozimi lahko odpravimo z avtodomom ali počitniško prikolico skoraj kamor koli po domovini. Ob primernem vremenu, seveda. Večina postajališč za avtodome, opremljenih ali improviziranih, je odprta vse leto, vse več pa je tudi kampov, ki obratujejo pozimi. Pozimi je za goste s počitniškimi vozili najbolje poskrbljeno v kampih, ki obratujejo v sklopu termalnih kopališč. Dovolj so namreč obiskani, da tudi zunaj sezone ponujajo primeren obseg storitev, celovita ponudba term pa poskrbi za to, da gostom ni dolgčas. Na Čatežu, v Dolenjskih Toplicah, na Ptuju ter v Moravcih, Banovcih in Lendavi so pravi zimski kampi, terme v Mali nedelji, Zrečah in Laškem ter na Rogli pa ponujajo dokaj urejena postajališča za avtodome.
Na sneg
Po vzoru avstrijskih, francoskih in italijanskih smučišč, ki večinoma premorejo zimske kampe in postajališča za avtodome, se v zadnjih letih zgledujejo tudi slovenski smučarski centri. Na Golte se boste lahko vozili iz kampa Menina, na Koblo in Vogel iz kampa Danica, v Mojstrano in Kranjsko Goro iz kampa Kamne, Mariborskemu Pohorju najbližji pa je kamp Kekec. Za pravo postajališče s potrebno oskrbo so poskrbeli v Bovcu in na Rogli.
Priprava vozila za zimo
Za zimska potepanja po toplejših krajih niso potrebne posebne priprave vozila. Ogrevanje mora kljub vsemu delovati brezhibno, saj so noči sveže. Preden se odpravimo na sneg, pa moramo marsikaj postoriti. Zunanjost avtodoma je priporočljivo temeljito očistiti in sanirati vse »rjaste pikice« z zaščitnim premazom, da sol, vlaga in mraz ne bi povzročali škode. Podvozje je najbolje zaščititi z rednim pranjem, saj z njim sproti odstranjujemo vse korozivne sestavine. Pri zaščiti pred vremenskimi vplivi ne smemo pozabiti na vhodna vrata, vrata tovornih in garažnih boksov in podobne zunanje odprtine. Pri zaščiti tečajev in ključavnic si lahko pomagamo z WD40, pri tesnilih pa s silikonskimi premazi, tudi pri oknih. Če teh tesnil ne namažemo, se ob močnem mrazu lahko prilepijo na okna in vrata, ki jih ne bo več mogoče odpreti. Pri osnovnem vozilu avtodoma veljajo podobni zimski ukrepi kot pri osebnem avtomobilu. Ne pozabimo na pravo obutev koles, med opremo pa dodajmo še teži vozila primerno močne snežne verige, tople rokavice in dobro lopato. Preverimo tudi stanje tekočin, predvsem antifriza v hladilni tekočini motornega hladilnika in zimskim temperaturam prilagojenega čistilnega sredstva za pranje vetrobranskega stekla. Ne pozabimo na žaromete, saj morajo vsa svetilna telesa delovati brezhibno, sploh pozimi, ko je vidljivost slabša, policija pa je v zimskem času na to še posebno pozorna. Ustrezna opremljenost vozila pa še ne zagotavlja varnosti na cesti. Zaradi teže in velikosti je avtodom na slabši cestni podlagi mnogo manj vodljiv od osebnega vozila. Voziti je treba defenzivno in dosledno spoštovati varnostno razdaljo. Paziti je treba na spremenljive cestne razmere ter še posebno na prehode prek mostov in nadvozov, kjer lahko čakajo ledene pasti. Tudi ob prihodu na cilj velja previdnost – parkirajmo tako, da nas ne more presenetiti nočna zmrzal ali snežni zamet, ki bo zjutraj onemogočil odhod.
Ogrevanje
To je pozimi najpomembnejši dejavnik bivalnega udobja, saj se zimska pravljica lahko kaj kmalu sprevrže v nočno moro, če nam gretje zataji. Običajno se to zgodi takrat, ko to najmanj pričakujemo, zagotovo pa nas bo hlad v avtodomu stal dobro voljo. Nekaj dni pred odhodom preizkusimo delovanje gretja, da bo pred odhodom še dovolj časa za morebitno popravilo.
Ogrevanje počitniških vozil je rešeno na različne načine. Večina proizvajalcev avtodomov prisega na plinsko ogrevanje Truma in Alde. Oba ponujata tudi kombinirane modele, kjer lahko preklapljamo med plinom in elektriko, odvisno od tega, ali smo priključeni na električno omrežje. Mnogo dražji Alde je znan predvsem po toplovodnem ogrevanju, ki v kombinaciji s talnim gretjem v počitniškem vozilu zares pričara toplino doma. Najpogosteje uporabljena Truma pa prisega predvsem na toplozračno ogrevanje, čeprav so pred nekaj leti razvili tudi plinsko-dizelski kombinirani sistem ogrevanja, kot odgovor na primat Webasta z ogrevalnimi sistemi na dizel, nekaterimi tudi kombiniranimi s plinom in/ali elektriko kot pogonskima energentoma. V povprečju 10-kilogramska plinska jeklenka zadošča za dva do štiri dni ogrevanja z grelnikom Truma, seveda v sorazmerju s premraženostjo popotnikov in zunanjo temperaturo; v to porabo so vključena tudi gretje vode, kuhanje in delovanje hladilnika. Prvo pravilo ogrevanja s plinom pozimi je, da uporabljamo čisti propan. Običajna mešanica propana in butana v razmerju 70:30 ima namreč to napako, da se pri temperaturah pod 10 stopinj Celzija butan slabše uplinja, blizu ledišča pa sploh ne več. Težava se pojavi, ko nas zima dobi nepripravljene in imamo v vozilu samo jeklenko z mešanico. Zato se velja na zimo pripraviti že prej in kupiti jeklenke s propanom. Če pa imamo plinski rezervoar, naj bo ob polnjenju popolnoma prazen, da se izognemo ostajanju butana v njem. Butan bo namreč ostal neuporaben vso zimo oziroma dokler bodo temperature blizu ledišča.
Za ogrevanje avtodoma (in seveda vsako drugo uporabo plina) med vožnjo je obvezna uporaba regulatorja tlaka na plinski napeljavi, ki poskrbi za pravi pretok plina in v primeru nesreče prepreči njegovo uhajanje. Najbolj priljubljena je rešitev Secumotion, obstajajo pa tudi konkurenčni proizvodi. Kdor se želi izogniti vstajanju sredi noči in zamenjavi prazne jeklenke za polno v ledeni zimski noči, si lahko omisli preklopni ventil, ki avtomatsko preklopi na drugo, polno jeklenko, ko se primarna izprazni. Najbolj pogosta rešitev je DuoComfort.
Toplotna izolacija
Najhladnejša ploskev bivalnega dela so tla. Zato »zimski avtodomi«, praviloma višjih cenovnih razredov, premorejo ogrevano dvojno dno, ki poleg toplotne izolacije vodovodne in plinske napeljave ponuja tudi toplo domače vzdušje popotnikom. Če vozilo takega dna ne premore, ga lahko delno nadomesti debelejša preproga. Skozi tla bo tako prodrlo manj mraza, osnovna talna obloga pa bo zaščitena pred zimskimi ali celo smučarskimi čevlji. Kupiti je mogoče tudi 12-voltne grelne folije, ki jih položimo pod preproge. Največje toplotne izgube so v voznikovi kabini, ki je z izjemo integriranih avtodomov slabo izolirana in ima veliko steklenih površin. To težavo lahko vsaj delno odpravimo na več načinov. Najmanj učinkovita je termozaščita notranjosti stekel z izolativno folijo, če okna ne premorejo plisiranih termičnih zastiral. Notranjo zaščito lahko dopolnimo še z zunanjo, s čimer preprečimo tudi zamrzovanje stekel. Vendar s tem ne zadržimo hladnega zraka, ki veje izpod armaturne plošče. Najboljša rešitev te težave je zunanja zaščitna ponjava za celotno vozniško kabino, ki jo skoraj v celoti izolira. Za avtodome, v katerih sta vrtljiva vozniška sedeža del dnevne sobe, je to praktično edina možnost izolacije. Dodatno izolacijo pa si lahko zagotovimo tudi z zamenjavo serijskih zaves z debelejšimi in predvsem daljšimi, ki bodo segale do tal in hladnemu zraku onemogočale dostop v bivalni del tudi pri tleh. Toplotna izolacija bivalnega dela je odvisna od konstrukcije in vgrajenih materialov. Za zimske razmere naj bi bile stene debele vsaj 40 milimetrov, raje kak milimeter več. Cenovno dostopnejši avtodomi ne dosegajo vedno tega merila, hkrati pa so opremljeni s cenejšimi okni, ki slabše tesnijo. A tudi pri boljših vozilih z dobro izoliranimi stenami in kakovostnimi okni, dvojnim dnom in celo ogrevano garažo lahko govorimo o toplotnih izgubah. Te so predvsem na vseh odprtinah – oknih in vhodnih vratih ter na vratih garaže. Okna lahko zaščitimo s folijo, sicer namenjeno zaščiti avtomobilskega vetrobranskega stekla, ki jo ukrojimo po obliki oken. Prek vhodnih vrat lahko obesimo odejo ali spalno vrečo, strešne lopute in okna najbolj preprosto »zadelamo« z debelejšo peno, z zunanje strani pa jih lahko pokrijemo še z ukrojeno zaščitno folijo. Vendar vozila ne smemo hermetično zapreti. Prezračevanje in kroženje zraka sta v njem nujni, sicer se bodo zaradi mokrih oblačil, pare med kuhanjem in zavoljo dihanja rosile stene in stekla, ozračje pa bo hitro zatohlo.
Voda
Vodo v počitniškem vozilu potrebujemo pri kuhanju in pomivanju, za osnovno higieno in splakovanje stranišča. Tudi če bivamo v kampu z ogrevanimi sanitarijami, se temu osnovnemu udobju težko odpovemo, sploh ponoči. Pozimi zaradi nevarnosti zmrzali kaj hitro nastopijo težave z vodo, če vozilo ni primerno opremljeno. V avtodomih z ogrevanim dvojnim dnom jih praviloma ne bo. Mnogo vozil pa nima ogrevane posode za odpadno vodo niti izolirane zunanje vodovodne napeljave. Pred natakanjem čiste vode je treba notranjost vozila, kjer se običajno nahaja posoda s čisto vodo, ogreti. To velja tudi za naknadno uporabo, saj v mrazu voda ne bo pritekla iz pipe, ob temperaturah pod 5 stopinj Celzija pa se bo samodejno odprl še varnostni ventil na grelniku in vsa voda bo odtekla iz posode. Začetniki raje ne posegajte po »bližnjicah«, ki jih uporabljajo »stari mački«, in poskrbite za to, da bo temperatura v vozilu vedno nad zgornjim varnostnim minimumom. Ko smo rešili težave z zmrzovanjem čiste vode in dosegli, da nam teče iz pip, naletimo na naslednjo zimsko težavo – zamrzovanje odpadne vode. Če posoda zanjo ni v ogrevanem dvojnem dnu, lahko zmrzne že pred samim rezervoarjem, saj so pri nekaterih avtodomih odtočne cevi prosto viseče pod dnom vozila. Po možnosti s številnimi koleni, kjer voda zastane in zmrzne. Nekateri se znajdejo tako, da v posodo z odpadno vodo nalijejo sredstvo proti zmrzovanju ali kuhinjsko sol, odtočne cevi pa izolirajo z zaokroženimi cevnimi zaščitami ali jih ovijejo v električni grelni trak. Ta rešitev je uporabna tudi za posodo z odpadno vodo, vendar je zelo potratna – električne energije pa nam pozimi že tako primanjkuje, če nismo priklopljeni na omrežje. Zato rešitev v skrajnem primeru: odprt ventil posode za odpadno vodo, pod njim pa vedro. Ob vrnitvi domov pa je treba izprazniti obe posodi, grelnik in cevi napeljave, kar bo preprečilo poškodbe zaradi zmrzali, ko bo vozilo neogreto mirovalo.
Elektrika
Serijski akumulatorji bivalnega dela avtodomov imajo običajno zmogljivost 90 Ah. Poleti zadoščajo za ves konec tedna, tudi če niso priklopljeni na omrežje, pozimi pa ne, saj je poraba električne energije večja, predvsem zaradi razpihovanja toplega zraka. Pred odhodom na sneg popolnoma napolnite akumulator, če pa ste imeli z njim slabe izkušnje že poleti, je zrel za zamenjavo. Za večdnevno bivanje brez priklopa na omrežje običajni akumulator ne bo zadoščal, zato ga je priporočljivo zamenjati z zmogljivejšim ali pa namestiti dodatnega, po zmogljivostih enakega obstoječemu. Zagrizeni smučarji bodo nad prednostmi avtodoma pozimi morda še bolj navdušeni kot poleti. Z malo sreče se bodo zbudili tik pod smučiščem in po zajtrku odsmučali kar iz »dnevne sobe«. Če se posadka dobro razume, bodo tudi večeri ob družabnih igrah ali klepetu v sicer majhnem prostoru prijetni. Nekateri pa izbirajo smučišča, kjer so na voljo tudi pokrita kopališča, kar poskrbi za večerno zabavo, hkrati pa tam lahko v vsem udobju in ob obilici tople vode opravijo tudi osebno toaleto. A preden se odpravite na daljše zimske počitnice, najprej vse skupaj preizkusite za kak dan ali dva. Zimski karavaning ne diši vsakomur! Če boste povezali plinski jeklenki, vam ponoči ne bo treba vstajati. Najpomembnejša je dobra izolacija potniške kabine – tudi zavese pomagajo. Izolacija cevi vam bo prihranila veliko nevšečnosti z zmrzaljo.