19. stoletje nam je zapustilo številne reprezentativne javne zgradbe z velikim simbolnim pomenom, ki še danes pomembno uokvirjajo naš vsakdan. Mestna središča so takrat dobila podobo, ki jo imajo v glavnem še danes. Še vedno mnogo ljudi prebiva v večstanovanjskih hišah ali vilah iz 19. stoletja, ki glede na bivalno udobje veljajo za nepresežene. Še vedno uporabljamo železniško omrežje, ki je nastalo v 19. stoletju in se pozneje ni bistveno spremenilo. 19. stoletje je vsekakor zelo pomembno vplivalo na način življenja v sodobnem času. A arhitekturne dosežke tega obdobja pravzaprav zelo slabo poznano. Z razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), ki je na ogled do 23. marca, želijo to spremeniti.
Obširen pregled arhitekturne ustvarjalnosti
Razstava je prvi obširni pregled arhitekturne ustvarjalnosti 19. stoletja na Slovenskem doslej. S pomočjo starih in novih fotografij, arhivskih načrtov, historičnih upodobitev, maket in opisov poskuša opozoriti na izjemno kompleksno problematiko ter brez predsodkov zaokroženo predstaviti najpomembnejše arhitekturne in urbanistične stvaritve obravnavanega obdobja, najpomembnejša arhitekturna središča, najpomembnejše in najznačilnejše arhitekturne zvrsti, najpomembnejše arhitekte in stavbenike ter temeljna slogovna obdobja.
Med številnimi stavbami so na razstavi predstavljene tudi: predsedniška palača v Ljubljani, glavna zgradba Univerze v Ljubljani, poslopje Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana, Narodna galerija v Ljubljani, Narodni muzej v Ljubljani, Slovenska filharmonija v Ljubljani, Rektorat Univerze v Mariboru, frančiškanska cerkev v Mariboru, Kadetnica v Mariboru, Pravna fakulteta v Mariboru, stari del poslopja Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, Narodna domova v Mariboru in Celju, poštne palače v Ljubljani, Mariboru in Celju, občinska palača in palača Pomorskega muzeja v Piranu, gimnazija v Kranju, rotovži v Novem mestu, Celju in Ljutomeru, župnijske cerkve v Beltincih, Brestanici, Kočevju, Šmartnem pri Litiji in Žalcu, Zdraviliški dom v Rogaški Slatini, pa železniška postaja v Ljubljani in sedaj porušeni znameniti železniški viadukt Borovnica.
Predstavitev meščanskih hiš, palač, vil, prvih blokov ...
Razstava še posebej opozarja na tradicionalne meščanske hiše in plemiške palače, večstanovanjske najemniške hiše, meščanske vile, prve stanovanjske stavbe v delavskih kolonijah, prve stanovanjske bloke, cerkve, kapele, sinagoge, samostane, gradove in dvorce, rotovže, javne palače, gledališča, šole, železniške kolodvore, hotele, zdravilišča, bolnišnice, zapore, vojašnice, trdnjave, arhitekturno urejene odprte javne površine, pokopališča, mavzoleje, mostove in tovarne. Razstavo dopolnjuje pester spremljevalni program: od ogledov arhitekture v živo, vodenih ogledov po razstavi, nedeljskih ustvarjalnic za otroke do debat, pogovorov in filmskega natečaja z naslovom Vsaka hiša ima svojo zgodbo.
Izjemno raznolika arhitekturna dejavnost 19. stoletja je v luči socialnih, ekonomskih in političnih dejavnikov posegla na vsa področja javnega in zasebnega življenja ter slovenske kraje dvignila iz baročne kulture na novo razvojno stopnjo, zaznamovano s široko razmahnjenim ustvarjalnim napredkom. Nikoli prej funkcionalne zahteve in izrazne zmogljivosti arhitekture niso preizkusile tako temeljito in s takšno raznolikostjo. Pojavilo se je arhitekturno eksperimentiranje v številnih kontekstih. Arhitektura je bolj kot kdajkoli prej nastajala v odvisnosti od znanstvenih raziskav, izumov, pravnih regulativ in uveljavljanja novih teorij zgodovine.
Toliko gradenj kot nikoli prej
Nastalo je toliko gradenj kot nikdar dotlej. Poleg tradicionalnih stavbnih tipov so se pojavili številni novi, namenjeni vsem družbenim slojem. Množično so nastajale kompleksno zasnovane javne stavbe za potrebe uprave, šolstva, sodstva, kulture, pošte, bančništva, zdravstva in vojaštva, številne zasebne poslovno-stanovanjske hiše, zdraviliško-gostinske in turistično-rekreativne stavbe, tehnične naprave za potrebe železniškega, cestnega in vodnega prometa, tovarne in druge industrijske stavbe, javni nasadi, nenazadnje pa tudi številne nove cerkve in tradicionalne grajske stavbe.