Zgodovina podjetja se je praktično začela že leta 1976, ko je Hostej prekrival streho svoje hiše s salonitnimi ploščami in je začel razmišljati o kovinskih ploščah namesto salonitnih. Tako je začel leta 1983 razvijati to kritino, dve leti pozneje pa so že pripravili prvo 300-tonsko stiskalnico za strešne plošče. In tako se je začelo. Do danes se je podjetje močno razširilo, prehodilo pomembne korake in prelomnice v razvoju kritine in podjetja. Leta 1992 so uvedli kritino s posipom, 1996 bobrek, leta 1997 so namestili v proizvodnji nove stroje za žlebove in cevi, leto 2003 je bilo v znamenju uvajanja nove kritine Valmetal in Valmetal z odtisom, 2006 kritine Stratos, leta 2008 so uvedli nanos trde poliuretanske izolacije ... Leta 2002 so odprli podjetje na Hrvaškem, 2011 so proizvodnjo preselili v nove hale ob avtocesti v Slovenski Bistrici, leta 2008 so prodrli na avstrijski trg in še bi lahko naštevali. Posebej pa je širitev proizvodnje in dejavnosti že leta 2008 napovedala nova kritina za fotovoltaiko Hosekra elektro. Ta razširitev je dosegla svoj vrh letos s preoblikovanjem podjetja v Hosekro Group, kjer so ločena področja strešne kritine, garaž, elektrovoltaike, nepremičnin in eko, kar predstavlja elektrovoltaične polnilne postaje. Naš tokratni sogovornik je Boštjan Hostej, ki vodi podjetje, danes skupino, vse od leta 2004, s tem, da je krmilo iz očetovih rok prevzel po 12 letih »uvajanja«.
Začetki pred 23 leti
Kako to, da ste se leta 1989 odločili za izdelavo kovinskih strešnih kritin?
»Takrat se je salonitnim ploščam počasi iztekala življenjska doba. Oče je bil strojnik in je bil tudi zato bolj povezan s kovino, spoznal se je s kovinskimi strešnimi kritinami in njihovimi prednostmi ter posebej primernostjo za zamenjavo obstoječih salonitnih plošč. Izračunal je, da bo v približno petih letih, kolikor je potrebno za soliden zagon proizvodnje in učvrstitev na trgu, močno narasla potreba po zamenjavi salonitne kritine. In to se je izkazalo kot pravilno. Bili smo med prvimi ponudniki kovinske kritine na slovenskem trgu. Takrat je bilo v Sloveniji okoli pet ponudnikov kovinske kritine, danes pa jih je ogromno in tudi to govori o našem uspehu ter potrjuje našo pravilno odločitev za proizvodnjo kritine.«
Ob tem ste bili tudi edini domači proizvajalec kritine za individualne hiše.
»Trimo se je že takrat prvenstveno usmeril v velike stavbe, industrijske objekte, mi pa smo poiskali trg individualnih hiš, ga osvojili in še danes je v naši prodaji kritina za individualne hiše zastopana z okoli 80 odstotki. Ne le da smo edini proizvajalec kritine za individualne hiše v Sloveniji, smo tudi edini v tem delu Evrope in najbližji proizvajalec strešne kritine je šele v Franciji.«
Kaj pomeni proizvodnja strešne kritine? Kupujete pločevino in jo potem oblikujete?
»Na Švedskem kupimo pločevino in jo potem v svojih industrijskih obratih oblikujemo. Gre za dokaj zahteven postopek oblikovanja in nanašanja različne zaščite, vse od posipa naprej. V bistvu je v proizvodnji treba združiti strojniško in kemijsko znanje. Tako sami mešamo barve, postopek nanosa je posebno občutljiv in zahteven. Lahko pa rečem, da smo v teh letih dosegli izjemno visoko stopnjo kakovosti, poleg tega smo kritino oblikovali tudi na podlagi naših inovacij. Kar nas v določenih segmentih postavlja pred kvaliteto. Poleg tega nam neposreden stik s trgom omogoča hitrejše sledenje zahtevam potrošnikov.«
Leta 2008 ste prodrli tudi na avstrijski trg. Kako je danes z vašim nastopanjem v tujini?
»V tujino izvozimo 30 odstotkov vse proizvodnje in ta delež se povečuje. Zanimiv pa je odmev na naše inovacije pri kritinah, ki pogosto močno odmevajo predvsem pri krovcih, ki se ukvarjajo s kritino in pogosto zahtevajo dodatna pojasnila. Inovacije so naš korak pred drugimi.«
Inovacije
Za izolacijo uporabljate trdi poliuretanski nanos, ki ste ga razvili in uvedli leta 2008. Nekoč ste rekli, da je ta skupaj s posipom po površini tako kakovosten, da tudi če ne bi izdelali zračnega kanala pod kritino, ne bi prišlo do težav s kondenzom. Potem ste približno takrat ob zamenjavi orodja dodali tehnološko novost: en rob kritine ste rahlo dvignili, kar omogoča, da lahko morebitni kondenz odteče skozi te zračne žepe. Tu pa je še druga inovacija, to je gramaturni netkani tekstil.
»Ti novosti sta zelo spremenili trg pločevinastih kritin in nekateri so nam že sledili. Za prihodnje leto pripravljamo večjo novost z zvezi z izolacijo in uporabnostjo kritine. In ta korak naprej bo večji od vseh dosedanjih. Tehnološka novost, ki jo omenjate, pa je inovacija, ki ji pravimo prikriti odvod kondenza. GNT (gramaturni netkani tekstil) na pločevini regulira vlago. Prepreči kapljanje in škodo, ki lahko nastane zaradi kondenzacije vode na hladni pločevini. Poleg dobrih lastnosti glede absorpcije vode skoraj 1 kg/m² (odvisno od GNT) ima izdelek še druge prednosti, kot so na primer boljša absorpcija zvoka, odpornost proti bakterijam, zaščita pri prevozu, poleg tega lepilo na osnovi kavčuka onemogoča stik med pločevino in kondenzom s spodnje strani. Zato se podaljša življenjska doba kritine in s tem posledično tudi ostrešja. Vpiti kondenz v GNT se enostavno posuši, ko se zunanja in notranja temperatura izravnata. Tako pri neizkoriščenih podstrešjih celo ne potrebujemo paroprepustne folije, kar poceni izvedbo, prav tako so tudi letve manj obremenjene, saj večino vlage vpije GNT in ne les.«
Leta 2009 ste izdelali novo strešno kritino za fotovoltaiko in takrat so vas vsi gledali postrani. Danes je fotovoltaika uspešnica, v vašem podjetju pa praktično poskrbite za vse, od kritine do fotovoltaike. Kaj to pomeni?
»O tem smo razmišljali že leta 2008 in se odločili za izdelavo namenskega stroja za kritino, posebej namenjenega montaži fotovoltaičnih panelov. V tem času smo sodelovali pri izgradnji 200 projektov. Glede na to, da imajo fotovoltaični paneli dolgo življenjsko dobo, je smiselno zamenjati streho pred njihovo montažo. Naša kritina omogoča tudi namestitev samo kritine in šele poznejšo montažo, ki je zaradi oblikovanja kritine bistveno enostavnejša. Danes v podjetju pri gradnji sončnih elektrarn sodelujemo s številnimi projektanti in izvajalci. Včasih samo kot dobavitelji strehe ali potrebnih komponent, drugič pri večjem obsegu del.«
Kritina za elektrosisteme
Kaj pa je glavna prednost kovinske strešne kritine T4, ki je namensko narejena za montažo različnih strešnih sistemov?
»Vsi svetovno znani proizvajalci največkrat uporabljajo pločevino, široko 125 cm in neomejene dolžine. Iz te širine je potem treba ustvariti model, ki bo v največji meri ustrezal čim večjemu številu sistemov. Pri kritinah je pomembna postavka višina vala. Zato smo namesto 5 ali 6 valov uporabili samo 4 in s tem smo skoraj za dvakrat povečali višino vala ter dodatno zmanjšali možnost zamakanja predvsem pri nizkih naklonih. To je bila prva naloga. Druga pa je bila pokrivna širina. Večina proizvajalcev kovinskih kritin uporablja pokrivno širino 100 cm, mi pa smo jo povečali za 2 cm. To pa zato, ker veliko sistemov za strehe uporablja parne mere. Tudi fotovoltaični sistemi, to je okoli en meter. Zato mora biti kritina vsaj nekoliko širša, da omogoči kakovostno pritrjevanje modulov in nosilcev. Vzporedno z razvojem kritine smo razvijali tudi aluprofil, ki ima s spodnje strani poseben trak butil (poseben elastičen in močan lepljiv trak za prekrivanje tesnil, starostno, vremensko in UV-obstojen, uporaben pri temperaturah od –50 °C do +100 °C, univerzalno uporaben na kovinski in nekovinski podlagi …), z zgornje pa je poseben kanal, ki se v celoti oprime z zunanje strani strešnega vala. Ta profil je najprimernejši pri pokrivanju z novimi ploščami, saj vzporedno s ploščami nameščamo tudi aluprofile. Vijačimo jih z zgornje strani profila in s tem hkrati pritrdimo kritino in nosilec, kar v praksi pomeni, da ima streha zaradi tega sistema bistveno manj prebojev in izredno veliko varnost pred vetrom ter seveda tudi pred dežjem in drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Glavna lastnost te kritine ob njeni osnovni zaščiti pred padavinami in vetrom je možnost vzdolžnega in prečnega pritrjevanja alunosilcev na strešino. Na južno ali celo severno stran. Kritina omogoča 100-odstotno neprepustnost, saj lahko alunosilci potekajo vzdolž celotnega preklopa.«
Kako se je danes najbolj racionalno in ekonomično lotiti »elektrifikacije« svoje strehe?
»Fotovoltaika je bila v začetku namenjena potrebam za lasten odjem. Za različne vikende in objekte, kjer ni bilo električnega omrežja. Tudi pozneje, ko se je začela seliti v urbana naselja, je bila fotovoltaika v bistvu namenjena najprej za pridobivanje energije za lastne potrebe, odvečno pa smo pošiljali v omrežje. Pozneje se je tak način zaradi res nekoliko previsokih odkupnih cen na začetku spremenil in v glavnem vso pridobljeno elektriko oddajamo.Veseli nas, da so strehe začeli uporabljati tudi za druge namene, ne samo za zaščito objekta, in so danes izkoriščene. Skoraj vsaka streha v Sloveniji je primerna za take dodatke, ki povečajo uporabnost objekta. Na kovinske strehe se najlažje namestijo razni nosilci za različne sisteme, tudi tiste, ki šele prihajajo. Prepričan sem, da je fotovoltaika samo začetek. Vsekakor je smiselno in logično neizkoriščeno streho izkoristiti za fotovoltaiko, solarno ogrevanje ali kakšno drugo tehnologijo, ki še prihaja. Prednost naših streh je velika, saj se lahko za montažo sistemov odločite pozneje, s tem, da ni treba izvajati nobenih posegov v kritino ali ostrešje. Tudi sami smo na našo proizvodno-skladiščno halo namestili 200 kW sončno elektrarno. S tem, da smo uporabili sistem notranjega odjema, tako da sedaj praktično vse strehe proizvajamo z obnovljivimi viri energije.«
Letos ste podjetje preoblikovali v Hosekra Group, ki obsega ločena področja dela: strešne kritine, garaže, elektrostrehe, nepremičnine in polnilne postaje.
»Po 23 letih smo se odločili za preoblikovanje podjetja. Novi znak je tridimenzionalne oblike in je podoben mali črki h in hišici z dimnikom. Večina znaka je v sivi barvi kovine, ki simbolizira našo osnovno dejavnost, preostale barve pa ponazarjajo članice naše skupine. Vse barve v logotipu se prelivajo, kot se prelivajo in povezujejo tudi vse naše dejavnosti.«
