Kot nam je povedala Majda Koren, lastnica čajnice in trgovin Jasmin, so pri nas najbolj priljubljeni pravi čaji, v zimskem času pa tudi sadni in zeliščni čaji: »Pravi hit sta zeleni in beli čaj. Priljubljene pa so tudi sadne in zeliščne mešanice, saj ne velja več prepričanje, da se čaj pije samo takrat, kadar smo bolni.« V nadaljevanju predstavljamo zgodbi dveh ljubiteljev čaja, ki čaj pijeta vsak dan. Kljub temu da delita ljubezen, je vsebina njunih skodelic precej različna. Zgodba o čaju ima namreč številne obraze...
Za kaj je dobra tale rožica?
Mirjam Grilc je z mamo kot otrok vsako leto nabirala veliko zelišč in gozdnih plodov. Toda ljubezen do zelišč je začela gojiti v srednji šoli, ko so jo v knjigarnah pritegovale zeliščarske knjige, ki jih v začetku niti ni prebirala, ampak zgolj kupila in doma pospravila na polico. Čez leta je ob izletih na bližnja vrhova, Kofce in Veliko planino (bila je namreč otrok ljubljanskega asfalta), začela tleti radovednost. Za kaj je dobra tale rožica, kaj pa oni grm, je spraševala poznavalce. »Tako nekako se je začela moja zeliščarska pot,« pripoveduje danes priljubljena zeliščarica, ki živi in izživlja svojo strast do zelišč na pobočju Krvavca, kjer je nastala tudi knjiga Zelišča z gore.
Čaj polepša vzdušje
Njena družina vsak dan spije skodelico čaja. Za razvajanje, užitek, pa tudi ob kakšnih zdravstvenih tegobah. »Moja danes 18-letna hči je pri enem letu in pol zbolela za alergijo na paracetamol in imela hude težave,« je povedala Grilčeva, »zeliščarstvo nam je takrat prišlo še kako prav, saj hči do danes ni potrebovala zdravil ne za zbijanje telesne temperature ne za bolečine. Nekaj težav, ki jih je imela, sva vselej rešili z zelišči.« Čajev ni treba uživati samo takrat, kadar smo bolni, poudarja sogovornica. Ta izjemen napitek lahko polepša vzdušje v domu, nas pomiri, pospremi druženje in prijeten klepet. Pri sogovornici čaj nadomesti tudi kavo.
Obožuje 33 rožic
In kateri so njeni najljubši? »Ne bi se mogla odločiti oziroma bi kateremu naredila krivico,« se zasmeje. »En dan pijem čaj za srce, drugega za želodec, zelo rada imam mešanice, od svojih imam zelo rada 'prijatelja mehurja', obožujem tudi '33 rožic'... Ne pijem samo svojih čajev, z veseljem jih tudi kupim. V Ljubljani imam prijatelje, ki vodijo čajnice, kjer kupim ali dobim v dar prave čaje. Tudi ti so odlični, toda jaz sem zeliščarka. Osvojil me je okus zeliščnega čaja in noben drug me več ne prepriča,« je smeje povedala sogovornica, ki meni, da smo Slovenci narod zeliščnega čaja. To je tisto, kar je pri nas doma, del naše zgodovine in otroštva. Čeprav v svoji ponudbi ni omejena. Pripravlja tudi zeleni čaj (ekološko pridelanega kupi) in mu dodaja dve vrsti mete. »To je zame najboljši zeleni čaj,« je dodala.
Menda ne nabirate kje ob cesti?
Sogovornica se zadnjih osem let profesionalno ukvarja z zeliščarstvom, kar pomeni, da ima vsa ustrezna dovoljenja in da je njena ponudba kontrolirana. Tega pri nas pri prodaji zunaj trgovin manjka. Veliko zelišč se namreč prodaja na tržnicah, sejmih ali prek neposredne prodaje, ne da bi bili prodajalci deležni ustreznega nadzora. Zato Grilčeva svetuje previdnost. Po njenem naj bo vodilo videz. »Zelišča morajo biti videti sveža in biti morajo ustrezne barve. Če so pravilno posušena in shranjena, je barva v redu. Če pa jih je med sušenjem zajela vlaga ali so bila nabrana kje ob cesti in so zato prašna, se to seveda vidi. Zelišča so zagotovo manj kakovostna, če so slabo videti,« nas je poučila zeliščarica, ki jo marsikdo vpraša, kje nabira svoja zelišča. »Ko ljudje izvedo, kje živim in kje nabiram, izgine skepsa, saj je moj okoliš na 700 metrih nadmorske višine pod Krvavcem prava naravna idila.«
Nekaj znanja moraš imeti
Še nekaj je po besedah sogovornice zelo pomembno – poznavanje učinkov čaja. »Ljudje po televiziji vidijo ali v časopisu preberejo, da je nekaj dobro, tečejo v trgovino ali lekarno in se sploh ne vprašajo, ali to zelišče res potrebujejo. Čaje za zdravljenje namreč pijemo takrat, ko jih potrebujemo, in ne kar tako, brez ideje, zakaj, kaj in kako dolgo. Pomembne so tudi kontraindikacije. Npr. citronka je odličen čaj proti glavobolu, za sprostitev in je božanskega okusa, toda ljudje, ki imajo vneto želodčno sluznico, ga ne prenašajo. Tega opozorila ne boste našli na etiketi, to je stvar literature ali posveta s poznavalcem,« je opozorila sogovornica pred morebitno škodo, ki si jo lahko naredimo z nepoznavalsko izbiro čaja.
Zelišča lahko nabira tudi mestni človek
Čeprav nima vsak možnosti nabirati ali sušiti zelišča za čaje, lahko med sobotnim izletom vendarle naredimo zalogo za domačo uporabo, meni Grilčeva, ki spodbuja k temu, da čim več nabiramo sami. »Malo mete, melise, marjetic, materine dušice, bezga, lipe, vse to so odlični čaji! Spiješ jih še s toliko večjim užitkom, če veš, da si rastlino nabral sam. Nekaj malega zelišč lahko nabere prav vsak, tudi mestni človek,« je sklenila zeliščarica.
Ponuditi čaj mate je znamenje zaupanja
Pesnik, pisatelj in publicist Andrej Rot je odraščal v Argentini in že pri šestih letih vzljubil čaj mate. Vstal je takoj za očetom, ko se je ta ob petih zjutraj odpravil v službo, in si privoščil skodelico. Jutranji ritual iz svoje zgodnje mladosti goji še danes – morda le v nekoliko kasnejših urah – skodelico pa sta zamenjali bučka in cevčica. »Ko smo prišli z družino v Slovenijo, so me ljudje čudno gledali, ko sem pil iz bučke. Sumili so, da gre za nekakšno drogo,« je smeje povedal sogovornik, ki je sčasoma le seznanil prijatelje in znance s svojo razvado. Veliko jih je tudi vključil vanjo. Nekateri so sicer samo poizkusili in se zahvalili, drugi pitje nadaljujejo še danes.
Gringo mate za tujce
Če je čaj mate dober, diši po tobaku, kakavu in črnih olivah. Zlato pravilo je, da v njem prepoznamo aromo suhe trave, čeprav, če vprašate nepoznavalca, kakšen je prvi požirek, bo ta rekel, da je trpek in grenak. Slovencem, ki smo narod planinskega čaja, čaj mate ni ravno poslastica oziroma, bolje rečeno, njegov okus nam je tuj. Nam v začetku morda tekne le tako imenovani mate gringo – mate za tujce. »Tujca namreč pripraviš do pitja čaja mate le, če mu dodaš nekaj limone in sladkorja,« je povedal Rot in dodal, da v Argentini čaj mate brez dodatkov pijejo že dojenčki od starosti sedem mesecev naprej. Ker še nimajo izoblikovanega okusa, brez upora sprejmejo vsako pijačo.
Bučka kroži med prijatelji
Čaj mate je v Južni Ameriki sinonim za prijateljstvo in druženje. Največkrat ga namreč pijejo v krogu družine ali prijateljev. V bučko natresejo čajne lističe in jih prelijejo z vročo vodo. Bučka, v katero vtaknejo slamici podobno cevko, nato kroži med zbranimi; enkrat, dvakrat, lahko tudi večkrat. Čaj tako pogosto zamenjuje kavo in celo alkoholne pijače. »V Montevideu sem videl, kako se na trgih srečuje mladina in pije čaj mate. Eden je prinesel bučko, natreseno s čajem, drugi pa termovko z vročo vodo. Za Urugvajce se celo šalijo, da imajo pod roko razvito posebno mišico, saj nenehno nosijo termovko pod pazduho,« je o družabnih navadah Urugvajcev povedal Rot. Urugvaj je dežela največjih ljubiteljev čaja mate. Priljubljen je tudi v Argentini, na jugu Brazilije, delno tudi v Čilu in Mehiki, toda v Urugvaju je ta pijača številka ena.
Ko se zahvališ, je pitja konec
»Če ti nekdo ponudi čaj, moraš imeti zelo dober razlog za to, da ga zavrneš,« je o enem temeljnih pravil spregovoril Rot. Kot rečeno, vsi pijejo skozi isto cevčico. Tujci nad takšnim pitjem navadno niso navdušeni, ker imajo občutek, da je to higiensko sporno, a v Argentini je sogovornik le redko kdaj videl, da bi kdo po pitju čaja ustnik obrisal. »Ponuditi čaj mate je znamenje zaupanja. V Južni Ameriki niso nevrotični glede uporabe iste cevčice, še več, takšen način pitja jih povezuje,« je prepričan Rot. Po navadi se pitje začne pri gostitelju, ki napolni mate z vročo vodo in naredi štiri ali pet požirkov. Nato znova napolni z vodo in ga poda drugemu, nato tretjemu itd. Ko gostitelj konča krog, ga spet začne in deli toliko časa, dokler se zadnji ne zahvali. Zahvala pomeni tudi, da ne želiš več piti, zato se ne zahvaljuješ vsakič, ko prideš na vrsto. »Pomembno je vedeti, kdaj se zahvaliti, saj se pitje nadaljuje, vse dokler ne rečeš hvala. Brez te čudežne besede ti bo gostitelj ves večer ponujal čaj,« je še eno pomembno pravilo pojasnil Rot. Čaju nič ne škodi bolj kot naglica, so zapisali že stari Kitajci. Sogovornik se strinja: »Kavo lahko spijemo na hitro, razen če je skodelica kave izgovor za klepet. Pri čaju, predvsem pri čaju mate, pa potrebuješ čas. Če nič drugega, zaradi priprave. Osebno zjutraj raje vstanem tudi do uro prej, da v miru pripravim in spijem svoj čaj.«
Nikoli do vrelišča
Obstaja nekaj pravil priprave čaja mate. Najpomembnejši govori o segrevanju vode. »Voda nikoli ne sme biti prevreta,« je povedal Rot. »Če jo prevreš in ohladiš, to ni več ista voda. Kemiki bi povedali, zakaj natanko, toda če imaš dobro razvit okus, začutiš razliko.« Razlika je po besedah sogovornika tudi vidna. Čaj mate ima na vrhu peno, kot sveže kuhana kava. Če je bila voda prevreta, po drugem ali tretjem vlivanju vode v bučko pene ne bo več. Okus je drugačen, zmanjšan pa je tudi učinek na prebavo. Nasploh prevroča (ali prehladna) voda privabi nezaželene in neugodne učinke čaja. »Da bi bil čaj kar najboljši, moramo vodo segreti na od 70 do 80 stopinj Celzija,« nas pouči Rot.
Jezik čaja mate
Navade, ki so jih gojili Argentinci in Urugvajci do čaja mate, se sicer izgubljajo, a ne pozabljajo. Rot je naštel, da je bil nekoč dobro pripravljen mate znamenje, da je dekle ljubeznivo do fanta, vroč mate je pomenil ljubezen, prevroč jezo in nerazpoloženje do bližnjega, mlačen pa je kazal ravnodušnost, mrzel odvratnost. V jeziku čaja mate lahko najdemo še druga uveljavljena znamenja. Mate z mlekom pomeni prijaznost, s kavo oproščeno žalitev, s cimetom »mislim nate«, mate s karamelo pomenijo simpatijo, mate s pomarančnimi olupki »pride pome«, mate z meliso pa »skrbi me, da si žalosten«.
Previdno z bučko
Bučko za čaj mate lahko v večjih čajnicah kupimo, lahko pa jo tudi sami izdelamo tako, da na ožjem koncu izdolbemo navadno bučo (lagenaria vulgaris) in jo izpraznjeno posušimo. Nato vanjo nekaj dni dajemo zavržene čajne lističe, da se stene prepojijo z okusom. Kot je še povedal sogovornik, je treba iz takšne bučke redno piti. Če jo pustiš za nekaj dni, se bo v njej razrasla plesen. Ni sicer nujno uporabljati naravno bučko, prav tako dobre so porcelanaste, srebrne, steklene, jeklene ali lesene čašice. Če nismo redni pivci čaja mate, pa je enako dobra tudi klasična skodelica.
Sitost brez ene kalorije
Čaj mate so odkrili Indijanci. Z njim so si poživili telo in dušo, potešili žejo, se greli v mrazu, hladili v vročini in si urejali prebavo. Tudi danes je čaj priljubljen iz vseh omenjenih razlogov, nekateri pa ga pijejo tudi zato, da bi shujšali. »In tudi to gre. S pitjem človek dobi občutek sitosti, brez kakšne koli kalorije ali stranskih učinkov, razen stimulativnih in rahlo diuretičnih,« je pojasnil Rot. Ne glede na njegove zdravstvene prednosti pa velja po besedah sogovornika eno – pitje čaja je užitek.
Nekoč draga eksotika
Čaj mate in kateri koli drug bolj eksotičen čaj danes najdemo v vsaki večji slovenski čajnici. Pred 20 leti je bila to precejšnja redkost in temu primerno tudi dragocenost. »Včasih smo za 100 gramov plačali 500 tolarjev. V Urugvaju pa je bil strošek za kilogram čaja en evro, zato je bila pred leti vsa moja prtljaga, ko sem se vračal od staršev, čaj. Tudi po 15 kilogramov težek 'kup slame' sem tovoril na letalo. Danes se ga kilogram pri nas odkupi za štiri evre. To ni več tako velik strošek, še najbolj pa sem vesel, da mi čaja ni treba tovoriti čez meje,« je povedal Rot, ki z družino kilogram čaja porabi v 14 dneh.
Družinsko srečanje
Ko je Rot prvič prišel v Slovenijo v 80. letih, je kar nekaj slovenskih pisateljev zapisalo, da se Slovenci, ki so emigrirali v Južno Ameriko in pijejo čaj mate, ne bodo več vrnili. In mnogi, ki so odšli, so tam res vzljubili čaj. Na enem izmed večjih nacionalnih festivalov čaja mate v Argentini je bila leta 2007 kot kraljica mateja izbrana prav pravnukinja Slovencev. Vendar niso vsi ostali zato, ker so prevzeli tuje navade. Ljubezen do čaja lahko preneseš in jo gojiš kjer koli. »Jaz sem prišel v Slovenijo, res pa je, da so starši ostali v Argentini in so ravnokar praznovali biserno poroko. Mimogrede, mama obožuje sadni čaj in mi redno naroča, naj ji ga prinesem iz Slovenije. Ob biserni poroki smo se, morda še zadnjič v polni zasedbi, ob očetu in mami zbrali bratje z vseh koncev sveta in pokramljali ob kroženju čajne bučke.«
Recepture za zimske čaje (Iz knjige Zelišča z gore avtorice Mirjam Grilc. Knjiga je izšla pri založbi Kmečki glas.)
Mešanica čaja proti prehladu
Čajno žličko šipka damo v 2,5 dcl hladne vode in pustimo rahlo vreti 5 minut. Čaj odstavimo in dodamo ščepec mešanice lipe, rmana in poprove mete ter pustimo še 10 minut. Potem precedimo in sladimo po okusu. Pijemo toplega.
Energijski čaj
Enak del ožepka, mete, komarčka, ameriškega slamnika, dobre misli in ognjiča pomešamo med seboj. En ščepec (majhna žlička) čaja poparimo z 2,5 dcl vrele vode in pustimo pokrito 10 minut. Precedimo in pijemo toplega ali mlačnega. Čaj prijetno dvigne energijo in krepi vse sluznice v telesu (želodec, dihalno in črevesno).
Praznični čaj
Pripravimo mešanico iz 20 g jabolčnih olupkov, 15 g pomarančnih olupkov, 10 g vrtničnih listov, 25 g gozdnih jagod, 10 g citronastega timijana in 25 g šipka. Dodamo še 15 g zdrobljene cimetove palčke, 5 g zdrobljenih klinčkov, pomešamo in shranimo. Iz mešanice pripravljamo poparek, ki naj stoji 15 minut, precedimo in osladimo. Odrasli lahko dodajo še kanček ruma. Okrasimo z rezino pomaranče.