Tipi tal
Ilovnato-peščena tla se hitro osušijo po padavinah, kljub temu pa skoraj nikoli niso prašnata in jih lahko brez težav obdelujemo zaradi dobre odcednosti odvečne vode. Vendar bomo uspešno pridelovali sadje in vrtnine tudi v nekoliko slabših tleh, ki so lahko bodisi bolj peščena bodisi težka ilovnata. Peščena tla se spomladi hitreje ogrejejo, zato dovoljujejo nekoliko zgodnejšo setev, a se zaradi izredne poroznosti tudi hitreje osušijo. Problem je tudi izpiranje hranljivih snovi, zato v takšnih tleh nikoli ne gnojimo obilno, temveč hranila dodajamo v večkratnih obrokih. V nasprotju s temi se težka ilovnata tla spomladi počasneje ogrejejo, jeseni pa pozneje ohladijo. Problem je tudi pogosto zastajanje vode, ki je največkrat vzrok slabšega uspevanja sadnih rastlin. Tudi glivične bolezni so pogostejše v takšnih tleh zaradi vlažnosti, zato smo pogosto prisiljeni v rabo kemičnih pripravkov, že želimo kaj pridelati.
Obdelovanje tal
Tudi najboljša tla se lahko sčasoma poslabšajo, če zanje ne skrbimo in jih obdelujemo v neprimernem času. Pri izbiri orodja imajo vrtne vile prednost pred lopato, delo z njimi pa je lažje in prijaznejše do talnih organizmov. Globoko prekopavanje rahlih tal je nepotrebno, saj z obračanjem zemlje pomešamo spodnji in zgornji svet mikroorganizmov in potrebnega je kar nekaj časa, da se vzpostavi prvotno harmonično stanje. Boljše od prekopavanja je dodajanje organske snovi, ki jo pustimo na površini, to je še posebno priporočljivo za peščena tla, talni organizmi pa bodo sami poskrbeli za razporeditev koristnih snovi po rastišču. Prelopatanje je potrebno le v težjih tleh, ko zastavimo vrt na novo, z dodajanjem komposta in drugih organskih snovi pa bodo postala rahlejša in lahko pozneje prekopavanje opustimo.
Uporaba organskih dodatkov
Sadne rastline in vrtnine potrebujejo za svojo rast hranilne snovi, zato jim jih, če želimo imeti dober pridelek, dodajamo vsako leto. Pri tem pa ne smemo pretiravati, saj je premočno gnojenje pogost razlog za občutljivost rastlin tako za bolezni kot za škodljivce. Doma pridelan kompost je za vsakega vrtnarja najdragocenejše gnojilo, res pa je, da imamo z njegovo pripravo več dela, kot če kupimo že pripravljeno in zapakirano gnojilo v vrtnarski trgovini.
Zeleno gnojenje
Tudi zelena setev z namenom poznejše vdelave vzniklih rastlin izboljšuje kakovost tal. Z obiljem organske mase bomo nahranili mikroorganizme, ki se bodo močneje namnožili in bodo tla zato rodnejša, zračnejša in rahlejša. Izbiramo lahko med številnimi rastlinami, s katerimi ozelenimo naše gredice še pred zimo, odločimo pa se lahko tudi za katero izmed žit. Tako bodo varnejša pred zunanjimi vplivi, kot če ostanejo gola, zgodaj spomladi pa zeleno maso ob pripravi zakopljemo v tla in jih pripravimo na setev vrtnin.
