Sušeno sadje je odlično živilo, ki ima nizek glikemični indeks, vsebuje pa skoraj tako veliko beljakovin, vitaminov, mineralov in vlaknin kot sveže sadje. Daje veliko energije, saj hitro doseže krvni obtok. Posušeno sadje ne zavzame veliko prostora in ni pokvarljivo. Imamo ga lahko vedno pri roki, tako doma kot na delovnem mestu in potovanju. Svetujemo vam, da za svoje potrebe sadje posušite kar sami doma. Tako bo najceneje, pa še vedeli boste, da jeste zdravo hrano.

Sušenje sadja najstarejša metoda

Sušenje sadja in zelenjave ter začimb so poznali že stari narodi. Ta pradavna metoda ohranjanja sadja je nastala že stoletja pred zamrzovanjem in konzerviranjem. Sadje in zelenjavo ter zelišča so sušili na soncu, predvsem v deželah z veliko sonca, v naših krajih pa so kmetje imeli posebne sušilnice, v katerih so kurili z drvmi. Danes poznamo najraznovrstnejše moderne sušilnice oziroma dehidratorje – od električnih do solarnih.

http://www.thinkstockphotos.com/

Kako sušimo sadje doma ?

Za domačo uporabo lahko sadje posušimo v kuhinjski pečici, na radiatorju, kmečki peči, kaminu ali zidanem štedilniku ali seveda na soncu. Najbolj enostavno in priročno pa bo, če bomo kupili električni aparat za sušenje sadja in zelenjave oziroma dehidrator. Izbira manjših aparatov je kar velika, cene pa so različne. Kupite ga lahko že za od 40 evrov do 375 evrov.

Suho sadje z aparatom za sušenje

Sušilnik za sadje nam sušenje sadja močno olajša. Sušimo lahko praktično vse vrste sadja in zelenjave, le da ne vsebujejo preveč vode. Sadje očistimo in narežemo na primerne krhlje ali obročke, manjše vrste sadja lahko sušimo tudi cele (marelice, češnje, slive, borovnice). Če želimo bolj belo sadje, ga namočimo v limonovo kislino ali pokapamo s sokom limone. V aparatu sušimo živila v plasteh na rešetkah, med njimi pa kroži topel zrak. Poseben grelnik enakomerno segreva zrak. Aparata med segrevanjem ni treba nadzorovati. Najprimernejša temperatura za sušenje sadja je od 50 do 65 stopinj Celzija. Pri enostavnih aparatih, ki nimajo regulatorja, pečico samo prižgemo in po določenem času izklopimo, pri ostalih nastavimo temperaturo in čas sušenja. Pri temperaturi je pomembno, da ne sušimo pri prenizki temperaturi ali previsoki. Pri prenizki temperaturi se bo sadje sušilo predolgo, lahko pa tudi splesni, pri previsoki temperaturi pa bo sladkor karameliziral in sadje bo preveč potemnelo in izgubilo okus. Pri sušenju znižamo vlago v sadju z 80 do 90 odstotkov na 10 do 25 odstotkov in pri tem preprečimo razvoj plesni. Iz na primer 100 kilogramov jabolk in 100 kilogramov sliv dobimo od 10 do 12 kilogramov krhljev in 30 kilogramov sliv. Sadje je suho, ko pri prepogibanju ne izteče nič soka, je pa še elastično. Sicer pa se ravnajte po tabeli za sušenje hrane, ki je v navodilih dehidratorja. Posušeno sadje shranimo šele naslednji dan in ne takoj po končanem sušenju.

sadje_na_aparatu.jpg

Suhi jabolčni kolobarji in hruške

Zdrava jabolka operemo in sortiramo. S posebnim nožem izdolbemo sredico, da odstranimo peške. Sadeže narežemo na kolobarje. Da ne bodo porjaveli, jih takoj za 8 minut položimo v slanico (na 1 liter vode 1 žlička soli). Pred sušenjem jih popivnamo in jih razporedimo na plošče sušilnika. Sušimo pri 55 stopinj Celzija od 6 do 12 ur.

Za posušene hruškove krhlje so najbolj primerne so viljamovke (naj ne bodo preveč zrele), ki jih operemo, narežemo na četrtine in odstranimo peške. Zrežemo jih na krhlje. Če želimo sušenje pospešiti, jih blanširamo v pari okoli 30 minut, nato jih ohladimo. Potem jih sušimo pri temperaturi od 50 do 65 stopinj Celzija od 12 do 20 ur.

Shranjevanje posušenega sadja

Sadje moramo shranjevati v posebne vrečke, ki so lahko iz papirja, celofana, platna, gaze (pazite, da ne pride zraven vlaga), ali v steklene kozarce z navojem in keramične posode. Da se bo posušeno sadje bolje ohranilo, lahko med plasti damo žličko sladkorja. Posušenega sadja pa nikoli ne shranjujemo v pločevinaste ali aluminijaste posode.

http://www.thinkstockphotos.com/

Namesto sladkarij kroglice iz suhega sadja

Sladke kroglice iz posušenega sadja naredimo tako, da zmeljemo poljubno posušeno sadje, oreške, dodamo sok stisnjene pomaranče in nekaj kokosove moke. Vse skupaj nato zmeljemo v multipraktiku, oblikujemo kroglice in jih povaljamo v kokosovi moki. Drugih sladkarij ne boste več pogrešali! Lahko se odločite tudi za zdravi čips, ko sadje narežete na rezine, debele 0,5 centimetra in dobili bomo čips za prigrizek.