Umestitev v prostor
»Prvotna ideja je bila širitev kmetije na obstoječi lokaciji v Velenju, a zaradi lokacije je bila ta zamisel težko uresničljiva,« pravita Gašper in Miha Pečečnik. Idilična lokacija pod gradom Švarcenštajn pa ima svoje prednosti in za investitorja tudi ovire: »Lokacija spada pod grajsko spomeniško varstvo, zaradi česar je idejo o veliki kmetiji na tej lokaciji Zavod za varstvo kulturne dediščine najprej zavrnil. Po terenskem ogledu pa smo našli nekatere kompromise in zadeva je stekla.« Hlev je nekoliko vkopan v breg, kar je otežilo gradnjo, vendar ga je kljub velikosti naredilo manj opaznega in vpadljivega. Zanimiva je tudi postavitev v dolini, saj kmetijo zagledamo šele, ko se pripeljemo skoraj neposredno pred vhod.
Notranjost hleva je naravnost veličastna. Streha je sestavljena iz množice ogromnih lesenih obokov, ki so jih izdelali na žagi v Avstriji, podpirajo pa streho z več kot 130 tonami opečnate kritine. »Ostrešje so z izrednim prevozom pripeljali iz Avstrije, postavitev pa je bila kljub velikosti hitra. Ko je bil postavljen prvi obok, je delo hitro steklo. Vsi elementi so narejeni na CNC-stroju in pri postavljanju se jih je samo zlagalo niti enkrat niso rabili žage,« je povedal gospodar Anton Pečečnik.
Pripravljeni na zahteve trga
Pečečnikovi se že več generacij preživljajo s kmetovanjem oziroma pridelavo mleka. Zanimivo je, da ta selitev ni njihova prva. Že leta 1967 so se na sedanjo lokacijo za velenjsko skakalnico preselili iz centra današnjega mesta. Preden si ogledamo sam objekt, pa še nekaj besed o moderni notranjosti. Ob tem je zanimivo, da je Gašper Pečečnik je leta 2011 diplomiral iz zootehnike na ljubljanski Biotehniški fakulteti z diplomsko nalogo z naslovom Ekonomska analiza selitve kmetijskega gospodarstva na novo lokacijo, brat Miha pa je študij letos zaključil z idejnim načrtom hleva na novi lokaciji.
Nova kmetija ne bo le večja, temveč bo tudi moderna, brata pa sta zasnovala hlev kot sodoben visokotehnološki obrat za proizvodnjo mleka, v katerem bo večina glavnega dela nadzorovana računalniško. Glavna prednost nove lokacije je poleg večjega in sodobnejšega hleva tudi možnost paše na bližnjih travnikih. »V teh časih je treba biti na to še posebno pozoren, saj se težko reče, kaj bo s trgom v prihodnjih letih. Mlečne kvote, ki državam Evropske unije omejujejo in preprečujejo presežno proizvodnjo mleka, so potrjene le še do leta 2015. Potem se bo trg odprl, cene bodo verjetno padle in mi želimo biti že pred tem pripravljeni na nove razmere,« sta povedala Gašper in Miha.
Opečna kritina
Poglejmo sedaj podrobneje streho in obliko objekta. Napotki in zahteve zavoda za za varstvo kulturne dediščine so se izkazali kot zelo pozitivni. Tako zaradi umika lokacije objekta v hrib, predlagane opečnate kritine in še zlasti zaradi predloga oblikovanja objekta z dodanim osrednjim izzidkom ali lepše rečeno osrednje velike nadvhodne frčade. Ta vizualno skrajša objekt, poleg tega pa je celotno oblikovanje pripeljalo do tega, da je objekt od daleč videti kot klasičen kmetijski grajski objekt oziroma grajska pristava, po ozelenitvi celotne okolice pa bo pogled na 'Pečečnikovo pristavo' še lepši.
Kot nam je povedal projektni vodja prodaje v podjetju Tondach Tomaž Strehar, je primerjava strehe tega objekta z drugimi podobnimi hlevi zanimiva predvsem zaradi strešne konstrukcije. Zaradi izbora opečne kritine je ta v primerjavi z ostrešjem za lažjo kritino sicer močnejša, vendar le za približno 10 odstotkov. Vsi preračuni obtežbe strehe izhajajo iz teže snega in pritiska vetra, teža same kritine pa je manjša kot 20 odstotkov in tako sama razlika med lahko in težjo kritino (razlika med pločevino in opeko je 35 kg na kvadratni meter) ni odločilna in pomembna. »Osnovni pogoj, ki ga pri opečnati kritini treba spoštovati, je naklon strehe. To pomeni, da mora imeti vsaj 20 stopinj naklona. S posebnimi ukrepi ga lahko zmanjšamo do 15 stopinj, več pa ne. Na primeru tega objekta smo dokazali primernost opečne kritine za hleve, bomo pa še spremljali obnašanje strehe tudi zaradi praktičnega preverjanja naših rešitev,« je povedal Strehar.
Ker so upoštevali avstrijske normative, je na strehi veliko snegobranov in ti snegobrani zagotavljajo oziroma zagotovo preprečujejo drsenje snega s strehe. Sicer pa si sloji na strehi sledijo po naslednjem vrstnem redu: strešna opeka fidelio z zračniki in centralnim slemenskim prezračevalnim delom, sledijo letve, vzdolžne letve zračnega kanala so visoke 5 centimetrov, za paro propustna folija in deske ter konstrukcija. Potem pa so tu še mrežica za prezračevanje v kapu in PVC-glavniki, ki ptičem preprečujejo, da pridejo pod kritino.
Strešnik Fidelio je v bistvu stiskani dvozareznik, točneje rečeno velikoformatni strešnik z dvojno globoko čelno in stransko zarezo. Ima dve globoki koriti, ki sta ločeni z osrednjim grebenom, kar mu omogoča zelo tesno prekrivanje in prinaša varnost pred nalivi ter vdorom snega in prahu. Dimenzije enega kosa so 27 x 45,5 centimetra, gre pa za strešnik, ki je zelo podoben tradicionalni kritini, ki se je pri nas pojavljala vse od nekaj let pred drugo svetovno vojno.
Naklon strehe nad hlevom je 25 stopinj, špirovci so dolgi 17,5 metra, nad gnojiščem pa 9,7 metra. Površina strehe hleva mere 2360, gnojišča pa 320 kvadratnih metrov. V takem objektu lahko težave povzročata visoka vlaga in amonijak v zraku, ki lahko agresivno deluje tudi na kritino. Glede na to, da gre tukaj za celotno podkonstrukcijo iz lesa in da je streha podeskana, bo verjetno tudi les s svojim 'dihanjem' uravnaval klimo v hlevu.
VOPI Projekti
In kaj pravi izvajalec del Dejan Vodovnik iz podjetja VOPI Projekti, Šmartno ob Paki? »Kot izvajalec moram najprej poudariti dodano vrednost tega objekta zaradi opečne kritine in v celoti podeskane spodnje strani strehe. To mu dviga vrednost, vizualno in praktično. Trenutno pripravljam primerjalne analize uporabe različnih kritin na konkretnem primeru. Pri opečni kritini moram poudariti predvsem garancijo, saj noben proizvajalec kritine za tak namen, se pravi za hlev, ne daje več kot desetletno garancijo za kritino. Tondach da kar 33-letno garancijo. V hlevih so v zraku agresivne snovi, amonijak, zaradi živine je zelo visoka vlažnost. Če izhajamo iz tega, je 33-letna sistemska garancija v smislu trajnosti kritine in cele strehe vsekakor zanimiva tudi finančno, saj moramo upoštevati, da bi v tem garancijskem obdobju streho iz druge kritine morali vsaj enkrat zamenjati. So celo primeri, ko so morali zamenjati neprimerno kritino na hlevu celo po samo dveh letih,« je povedal Dejan Vodovnik in dodal, da se v tem sistemu gradnje, podeskani strehi in za paro propustno izolaciji kritini tako rekoč ne more zgoditi nič. V bistvu je to eden prvih tovrstnih objektov, se pravi hlevov, ki ima tako izdelano celotno streho. Pri drugih kritinah strehe ne podeskajo, ampak gre kritina neposredno na kovinske nosilce, posledica tega pa je relativno kratka življenjska doba.
Celotna konstrukcija strehe objekta je lesena in izdelana iz lepljenih nosilcev. »Leseni nosilci bi se tudi ob morebitnem požaru bolje obnesli, sicer se poškodujejo, a konstrukcijska nosilnost ostane. Stabilnost lesa v požaru je bistveno boljša kot stabilnost kovine, ki se v ognju segreje in poči. Lepljence so po naših načrtih izdelali na žagi v Avstriji, na CNC-strojih. Gre pa za tako natančno izdelavo, da je pri 17 metrih le 1 milimeter tolerance. Celotno ostrešje smo izrisali v podjetju VOPI. Vsakega elementa posebej, tako da so bili vsi elementi ostrešja in podkonstrukcije vnaprej skrojeni. Celo deske so že bile narezane na mero,« je pripovedoval Vodovnik, ki je poudaril tudi odlično sodelovanje s proizvajalcem kritine Tondach. »Izhodišče so bili naši načrti, Tondach pa je potem pripravil kosovnice, razdelitev strešnikov, shemo snegobranov in vse druge podrobnosti kritine.«
Slemenski prezračevalnik
Prezračevanje objekta poteka skozi slemenski prezračevalnik, to je 40 centimetrov dvignjeno odprto (in z mrežico zaščiteno) sleme. Prekrito je s polikarbonatnimi prozornimi ploščami, ki zagotavljajo osvetlitev celotne notranjosti objekta. Temeljni problem pri tako velikem objektu je začetna investicija. Tu pa se moramo spet vrniti k temeljiti pripravi vse dokumentacije in izračunov ekonomske upravičenosti ter pridobitvi nepovratnih sredstev, ki jih Evropska unija namenja tudi razvoju kmetijstva. Sredstev je dovolj in v Sloveniji ne izkoristimo vseh, ki so na voljo, deloma tudi zato, ker je je za njihov pridobitev treba res temeljito pripraviti projekt. Tu se v tej zgodbi vrnemo k družini Pečečnik. Očetu Antonu in predvsem sinovoma Mihi in Gašperju ...