"Z ženo sva že nekaj časa razmišljala o novogradnji, bloki ytonga pa so me posebno pritegnili na gradbenem sejmu v Ljubljani. Videl sem, da so zelo natančno obdelani, in dobil občutek, da je gradnja v tem sistemu bistveno bolj natančna, kot je klasična, kar me je pritegnilo. Ta želja po natančnosti izhaja tudi iz mojega poklica. Sem namreč dipl. inž. strojništva in sem zaposlen v podjetju Revoz", je leta 2007 pripovedoval Boštjan, ki smo ga avgusta 2007 povsem po naključju obiskali med gradnjo.

Izkušnje

"Sprašujete me po izkušnjah? Če se vrnem v leto 2007, lahko glede materiala rečem, da je bil izjemen in sem res izbral pravega. Ker smo lahko veliko sami naredili. Prav tako je napeljevanje inštalacij v objektu iz ytonga enostavno in učinkovito. Glede bivanja lahko prav tako rečem, da je v takem objektu enostavno rečeno čudovito. Sedaj smo dve leti v hiši in nimamo nobenih težav s plesnijo ali čim podobnim. Edini toplotni most smo imeli na betonskem balkonu, ki pa smo ga izolirali, vsepovsod drugje nimamo niti približno podobnih težav, kot jih imajo v hišah iz klasičnega opečnega materiala, dokler nimajo fasade, seveda. Mi je namreč še nimamo. Prvo zimo smo se res bali, kako bo. Tako zaradi stroškov kot tudi kakovosti bivanja. Hišo ogrevamo s toplotno črpalko zrak–voda in smo se upravičeno bali, da bomo porabili veliko elektrike, kajti vendarle gre za nizkotemperaturno ogrevanje. Vse prostore ogrevamo s talnim gretjem, poleg tega pa imamo v hiši tudi kamin. Vendar je vse skupaj čudovito delovalo."

uvodnaytong1.jpg

Kaj to pomeni?

"V hiši nas ni nikoli zeblo. Poraba elektrike je bila kljub ogrevanju majhna. Če seštejemo vso razliko v zimskih mesecih nad običajno porabo, je to zneslo le 300 evrov nad običajnimi stroški. S kombinacijo toplotne črpalke in kamina smo izjemno zadovoljni. Čez dan ogreva hišo toplotna črpalka, ko pa pridemo domov, v večjem mrazu zakurim še kamin. V vsej zimi smo ob elektriki porabili okoli 5 metrov drv, kar pomeni še okoli 280 evrov stroškov. Vse to je za 200 kvadratnih metrov veliko hišo in poleg vsega še brez dodatne izolacije res malo. Zunanje stene so zgrajene iz 40 cm debelih blokov, fasade pa, kot sem že rekel, še nimamo."

Ampak fasado bosta verjetno prej ali slej namestila.

"Glede na sedanje izkušnje sva najprej razmišljala o tem, da bi stene zaščitila le s tankoslojno fasado in da sploh ne bi namestila izolacije. Pojavil pa se je drug problem. Izolacija od temelja navzgor seže približno 20 cm, debela pa je do enega centimetra na preklopu. Vsi fasaderji, ki so prišli, so v tem videli težavo, kako na to hidroizolacijo namestiti neki sloj, ker se ne sprime rado. Zato so nama priporočili, da se vendarle odločiva tudi za namestitev toplotne izolacije, vsaj relativno tankega sloja."

Izolacija

Verjetno ste razmišljali o multiporju, Ytongovi izolaciji.

"Glede na ceno sva najprej razmišljala o stiroporju, potem pa sva si premislila. Bojiva se ga zaradi slabše paroprepustnosti. Sedaj je v hiši čudovit zrak, potem pa bi vsaj deloma zaprla stene. Zato sva razmišljala o kameni volni, dejstvo pa je, da se najbolj nagibava k izolaciji multipor, čeprav je nekoliko najdražja. Ampak ima po drugi strani toliko prednosti, tudi to, da je multipor del Ytongovega sistema, tako da bo verjetno vse to pretehtalo pri odločitvi."

Tako in tako ste z lastnim delom prihranili 12 milijonov tolarjev, kar pomeni skoraj 50.000 evrov. Takrat ste nam namreč pripovedovali, da je bil tolikšen predračun za gradnjo od temeljev do strehe.

"Natančno tako."

Sam svoj mojster

Koliko ste dejansko uspeli narediti sami?

"Praktično vse zidanje do strehe smo naredili sami, streho pa so naredili tesarji in krovci. Potem smo sami naredili popolno pripravo sten za inštalacije, se pravi celoten izrez kanalov, ki je v ytongu zelo enostaven in hiter. Vodovodno inštalacijo sva naredila skupaj z bratom Tomažem, ki je vodoinštalater. Potem sem pripravil celotno izolacijo tlakov, se pravi položil izolacijo, za omete in tlake smo dobili izvajalce, sam sem položil mavčno-kartonske plošče, vse sem sam prekital in prebelil. Kar se je le dalo, sem naredil sam. Na koncu nam je za polaganje keramike zmanjkalo časa in smo bili prisiljeni najeti izvajalca, sicer pa bi tudi keramiko položil sam. Takrat smo prodali stanovanje in smo se morali hitro izseliti."

Ali sta kdaj računala, koliko vaju je stala hiša?

"Stroške sva popisovala in sva prišla na ceno med 150.000 in 200.000 evrov. Vmes je prištete še nekaj opreme, saj sva si zabeležila vse stroške hiše. Prepričan sem, da bi naju hiša stala samo na račun gradnje vsaj 50.000 evrov več, tako nekako namreč kažejo moje primerjave z gradnjami prijateljev. S tem, da sva midva izbirala boljše materiale. Najprej za stene ytong, potem za streho; opečne strešnike, prav tako sva izbrala boljša lesena okna in tako naprej. Pri vsakem materialu se nisva odločala le po ceni in morda izbirala najcenejše, ampak sva iskala kvaliteto."

Kakšna pa imata okna?

"Lesena troslojna Stavbnega pohištva Polskava."

Kako imate rešen dovod zraka do kamina?

"Pod tlakom smo pripeljali dovod zraka od zunaj, v kurišče in potem v dimnik. Zrak, ki kroži okoli kamina, pa smo napeljali še v druge prostore. V dnevno sobo, na hodnik in še v eno sobo. Imamo nekakšen toplozračni kamin. Z dodatnim razvodom toplega zraka."

Če bi vas kdo vprašal, kako se lotiti gradnje hiše, kaj bi mu svetovali?

"Zanimivo je, da so vse od naše gradnje že številni prišli po tak nasvet. Enostavno: dela naj se lotijo, kot smo se ga mi. Če imaš pomoč, čas, žilico, naredi čim več v lastni režiji. Če si natančen, potem narediš marsikaj boljše kot kakšen izvajalec. Ytong pa je za vse to idealen material."

foto: Miro Pucelj, Jošt Bukovec

Poezija s tračno žago

Prvo vrsto blokov ste postavili skupaj z Ytongovim inštruktorjem Silvom Ležičem, kar je pri ytongu praksa, potem pa ste delo nadaljevali sami.

"Prvi pogoj za dobro gradnjo je natančno delo, vsekakor pa je pametno investirati v nakup tračne žage. Mi smo si žago od Xelle sposodili šele v zadnji fazi, približno takrat, ko smo začeli zidati prvo nadstropje. Najprej sem žagal bloke na roke, potem pa s posebno električno žago aligator, ampak se ves čas zabija in ne moreš delati. Posebna žaga, ki jo izposoja Xella, je zelo dobra, ker ima že na mizi meter. Položiš blok na mizo, natančno veš, koliko centimetrov moraš odžagati, in samo porineš skozi. Delo s to žago je bilo poezija. Če bi to vedel, bi si kupil navadno tračno žago za drva in potem zamenjal list. Najem take žage sicer ni tako drag, ampak če gradiš pol leta, to postane kar velik strošek. Jaz sem sam gradil in je šlo počasi. Začel sem maja, končal pa septembra. Konec septembra pa smo začeli prekrivati."

Ali ste kdaj delali primerjavo zidanja s klasično opeko in zidanja z ytongom?

"Posebej ne, sem pa videl, ko se pomagal pri gradnji bratove hiše, kako je to. Dostikrat sem popoldne prišel iz službe, namešal vedro lepila in potem delal do teme. Dokler mi ni zmanjkalo lepila. Potem pa sem pomil vedro in šel domov. Ko smo betonirali, je bilo kot pri klasičnem zidanju. Potrebuješ enega pri mešalcu, enega, ki vozi samokolnico, pa še kakšnega mojstra in tisoč pomagačev ... Jaz pa sem bil velikokrat na gradbišču sam. Namazal sem blok, ga položil, ko sem prišel do konca, sem odmeril in šel odžagat ... Le pri višjih vrstah sem potreboval pomoč zaradi dviganja."

V hiši imate betonsko ploščo in tudi balkon. Ali bi se danes odločili za ytongov strop?

"Takrat sem se zanimal za ta strop, problem pa je bil to, da je v naši hiši stopnišče obrnjeno za 45 stopinj in bi dodatni izrezi zelo podražili izvedbo z Ytongovimi stropnimi ploščami. Sem pa takrat razmišljal o montažnih stropih, vendar se je pojavil problem velikega razpona v dnevni sobi, ki bi izvedbo podražil, in smo se potem zato odločili za klasiko."

Posebnost pri vajini gradnji je bila tudi ta, da sta zidala oba z ženo.

"Gradnja ji je bila zelo zanimiva, že od začetka pa so naju vsi spraševali, zakaj morava biti midva nekaj posebnega. V njenem imenu lahko rečem, da nama nikakor ni žal. In tudi žena je spoznala, da če ne bi sami delali, nikakor in nikoli ne bi mogli toliko narediti in priti do novega doma za nas štiri. Eriko, mene in otroka. Jana in Evo. Naj pa za konec rečem: pri gradnji se je najbolje zanašati sam nase, kajti sam dobro veš, kako si natančen. Prijatelji ti seveda lahko pomagajo, ampak če za vsak zidak, za vsak blok natančno veš, kako stoji, je to posebno zadovoljstvo in predvsem najboljša garancija."

foto: Miro Pucelj, Jošt Bukovec