Namen vključevanja začimbnic in cvetja v zelenjavni vrt, kot so to počele naše babice, ni samo lepši videz takšnega garteljca, pač pa se rastline v mešanih setvah medsebojno varujejo in dopolnjujejo. Žametnice, tudi smrdljivke, so bile od nekdaj prisotne na podeželskih vrtovih, pa ne samo zaradi cvetja. Njihov vonj odganja škodljive žuželke, celo koloradskega hrošča in komarje. Nikakor ne smemo pozabiti na ognjič, ki je hkrati okrasna in zdravilna rastlina. Uporablja se v kozmetični industriji, na vrtu pa odganja polže in ogorčice. Za žajbelj, rožmarin, timijan in poprovo meto velja, da odvračajo škodljivega kapusovega belina, po vsej verjetnosti z močnimi vonjavimi, šetraj pa varuje fižol pred listnimi ušmi. Na koncu je treba omeniti tudi živobarvne kapucinke, ki varujejo vrtnine in sadje pred polži ter listnimi in krvavimi ušmi.
Številne možnosti kombinacij
Na mešani gredi uspevajo rastline, ki zorijo različno, sestaviti pa jih moramo po premišljenem načrtu. Kombiniramo lahko na različne lastnosti: velikost, poraba hranil, varstvo pred škodljivci in boleznimi ter izboljšanje okusa. Znana je mešana setev korenja in čebule, ki drug drugega varujeta pred korenjevo in čebulno muho. Bazilika in kamilica privabljata opraševalce kumar, poleg teh pa tudi številne koristne žuželke. V bistvu skušamo pri mešanih setvah posnemati naravno okolje in razporeditev rastlin glede na globino in višino. Pestra sestava vrtnih gred je prijazna do številnih žuželk, med katerimi so tudi koristne, ki ustvarijo krhko ravnovesje med škodljivci in predatorji. Z njimi nam bo uspelo brzdati škodljivce, nikakor pa se ne smemo spozabiti in uporabiti katerega izmed ostrih insekticidov (sintetični piretroidi). Ravnovesja bo v hipu konec.
Gnojenje mešanih posevkov prilagajamo potrebam posameznih rastlin po hranilih. Skupna setev požrešne sladke koruze in skromnega nizkega fižola zahteva ločeno dodajanje hranil. Tako dodamo tlom, kjer bo uspevala koruza, močno organsko gnojilo ali hlevski gnoj že ob pripravi zemljišča, fižolu pa namenimo zgolj kompost, saj ima sposobnost, da sam poskrbi za dušik, ki ga dobi s pomočjo simbiotskih bakterij iz zraka.
Medsebojni vplivi med izbranimi vrstami rastlin
Za uspešnost gojenja zelenjave na mešanih gredah se je treba seznaniti z medsebojnimi odnosi med posameznimi zelenjadnicami. Veliko rastlin se dobro prenaša, tistih, ki se izrazito odbijajo, pa je manj. Dobri sosedje so: nizek fižol, rdeča pesa in šetraj, korenje, solata in drobnjak, zelena in por, korenje in por, paradižnik in zelena, zelje in nizki fižol, solata, kolerabica in redkev, koper in kumare, paradižnik in peteršilj. Slabi sosedje pa so: krompir in sončnice, krompir in paradižnik, zelje in čebula, solata in peteršilj, grah in fižol, nizek fižol in čebula. Najbolj moramo paziti pri rastlinah, ki so si v sorodu (krompir, paradižnik in jajčevci oziroma zelje, cvetača in brokoli) ali imajo različne potrebe po hranilih. Čebula je skromna vrtnina, ki dobro uspeva v slabo gnojeni zemlji, zato naj bo greda s fižolom in grahom nekje drugje. Dodajanje hranilnih snovi nam takšen način gojenja zelenjave nekoliko zaplete, vendar se splača. Kombiniranje zelenjadnic, dišavnic in cvetja naredi vrt privlačnejši, pridelka je dovolj, dober okus pa je nagrada za potrpežljivost in pridnost.
