Lesena terasa, naj bo nova ali stara, potrebuje vzdrževanje, da nam je njen videz še dolgo v zadovoljstvo. Vremenski vplivi namreč povzročajo napenjanje in krčenje lesa (še posebno, če se vreme hitro spreminja – npr. ko takoj po kratkotrajnem dežju posije močno sonce), kar povzroča spremembe na lesu.  Največje sprememb na leseni terasi nastanejo v prvem letu po polaganju. Padavine namreč najprej povzročijo izpiranje lesnega olja na površini, to pa ni nikoli enakomerno, zaradi česar se na lesu pojavijo lise. Če je padavin več, les hitreje pridobi enakomerno barvo, ki se v odvisnosti od uporabljene vrste lesa počasi spreminja v sivo, svetlejšo ali temnejšo. Tik na primer sčasoma postane srebrno siv, ipe pa nekoliko temnejše sive barve.

To lahko postane moteče, če je del terase pokrit. Del terase, ki ni izpostavljen padavinam, ne sivi oziroma sivi bistveno počasneje kot padavinam izpostavljen del. Uporabnik terase lahko v tem primeru ohrani obstoječe stanje, uporabi postopke za izenačevanje barve (tj. za sivenje tudi pokritega dela terase) ali pa premaže teraso z ustreznim oljem in ta premaz periodično obnavlja.

Najbolj obremenjujoča je zadnja izbira, saj obnavljanje premaza zahteva kar nekaj dela in pravilen postopek. Premazi z oljem so sicer pri kakovostnih vrstah lesa (tik, ipe, cumaru) za podaljševanje njihove trajnosti povsem nepotrebni.

Čiščenje lesene terase

Najboljši način čiščenja terase je redno pranje z vodo. Še posebno to velja za bolj obremenjena okolja, kot je na primer Ljubljana, kjer zaradi nečistoč iz zraka prek zime na lesu nastane temna prevleka, ki jo je treba na pomlad očistiti, da se terasi povrne prvotni sijaj. Če se uporabi razpršilnik z večjim pritiskom vode, ga je treba uporabljati zelo previdno Površini terase se ne sme približati preveč, da ne pride do površinskih poškodb.

alpodic1.jpg

V bolj onesnaženem okolju je občasno čiščenje lesa nujno, drugod zadostuje že enkrat letno na začetku sezone.

Če je treba zaradi madežev uporabiti čistilo, je najboljše uporabiti milo oziroma čistilno sredstvo na njegovi osnovi. O uporabi čistil se je treba posvetovati z dobaviteljem lesa, saj neustrezna čistila lahko učinkujejo na strukturo lesa. Po potrebi lahko uporabimo mehko ščetko, nikakor pa ne grobe, da ne bi prišlo do površinskih poškodb lesa.

Oljenje lesene terase

Lesene terase se olji z namenom zadrževanja naravne barve lesa in za podaljšanje njegove trajnosti, kar pa velja le za manj kakovostne vrste lesa.

Po izkušnjah večina lastnikov teras, ki se odločajo za oljenje, po nekaj letih oljenje opusti in teraso popolnoma prepusti vremenu. Na delno pokritih teras se nato pojavijo bistveno večje razlike v barvi pokritega in izpostavljenega dela terase, kar je mnogo težje izenačiti, kot če oljenja ne bi nikoli uporabili.

Obnavljanje naravnega videza lesa

Sredstva za obnavljanje naravnega videza lesa so večinoma kemični pripravki, ki agresivno delujejo na les. Večinoma je ob njihovi uporabi za čiščenje površine treba s ščetko odstraniti posivela vlakna, ob tem pa navadno pride do neenakomernega odstranjevanja trših in mehkejših vlaken, tako da les postane nekoliko grob. Tega ni pri zelo trdih vrstah lesa, kot sta ipe in cumaru. Čiščenju sledi premaz lesa z oljem, ki vsebuje pigment v barvi lesa, da se doseže večja intenzivnost.

Pri tikovini se je treba ogibati sredstvom za obnavljanje naravnega videza lesa, saj nekatera med njimi lahko topijo olje v lesu, kar povzroči odpadanje površinskih celic.