Na Trgu svobode je bila od 21. maja letos postavljena hiška, grajena po sistemu montažne gradnje s konstrukcijskim sistemom Lumar PASIV, v katero so shranili 1 kubični meter ledu. »Zadovoljni smo, da je izziv, ki smo si ga zadali skupaj z EnergaP, uspel. Ob tem, da je v hiški ostal led, je ključnega pomena sporočilo, ki smo ga želeli prenesti do ljudi. V praksi smo namreč uspeli dokazati, da je prihodnost v energetsko varčnih objektih, ki ob minimalni porabi energije ne ponujajo samo finančnih prihrankov, ampak tudi maksimalno bivalno ugodje,« je povedal direktor Lumar IG Marko Lukić. Iz ledene gmote je na koncu izteklo 759,7 litrov vode. V nagradni igri, v kateri so sodelujoči ugibali, koliko litrov vode bo izteklo od začetka akcije do danes, je sodelovalo 362 posameznikov.

ledeni_izzziv_uspel_1.jpg

Naslednje leto Ledeni izziv tudi v Bruslju

Leto 2012 Evropa označuje kot leto trajnostne energije, zato sta MOM in EnergaP skupaj s partnerji v tednu med 18. in 22. junijem pripravili številne aktivnosti in dogodke, s katerimi želijo opozoriti širšo javnost na problematiko rabe energije in varovanja okolja. Slovenska štiričlanska družina namreč porabi za energijo skoraj 3.000 evrov na leto, pri čemer ogrevanje stavb predstavlja 50 odstotkov tega zneska. »S takšnimi akcijami, kot je bil Ledeni izziv, želimo spodbuditi ljudi, da se začnejo zavedati, kako velik delež potreb po energiji namenjamo za potrebe ogrevanja stavb. Če povem za primerjavo, v naši pasivni hiši znaša letni znesek za ogrevanje med 50 in 60 evri. Upamo, da bo akcija zaživela tudi v drugih slovenskih mestih in bomo iz leta v leto osveščenost med ljudmi še povečevali,« dodaja Lukić. Kot kaže, se bo naslednje leto pasivna hiška z Ledenim izzivom preselila tudi v Bruselj in najverjetneje Veliko Britanijo, saj si želijo, da bi tudi tam prikazali pomen energetske učinkovitosti v praksi.

ledeni_izzziv_uspel_3_b.jpg

Skrivnost je v toplotni zaščiti hiške

Pasivna hiška, ki je od 21. maja do 19. junija stala na Trgu svobode, je bila grajena enako, kot so grajene vse pasivne hiše Lumar. »Veseli smo, da smo se pridružili eksperimentu, saj smo pridobili številne informacije in ne nazadnje potrditev naše kakovosti. Pomemben je podatek, da je bilo v hiški v povprečju med 3,5 in 4,5 stopinj, kar dokazuje, da se naše pasivne hiše zelo dobro obnesejo tudi v poletnih mesecih, saj odlična toplotna zaščita ne dovoljuje pregrevanja hiše, kar omogoča ugodno in prijetno bivalno klimo. Žal nam je edino, da led ni bil zamrznjen, kot bi si želeli, saj bi po naših ocenah izteklo le okrog 40 odstotkov vode. Kot rečeno, pa je šlo za eksperiment, iz katerega smo se veliko naučili,« pove direktor Lumarja in doda: »Le z znanjem, zavedanjem in spreminjanjem naših navad lahko vplivamo na varovanje okolja. In prav trajnostna gradnja je področje, kjer smo Slovenci odlični in se lahko brez težav kosamo s tujino, kar nam lahko v prihodnje pomaga pri ustvarjanju novih delovnih mest ter blagostanja za vse.«