Kar nekaj držav Evropske unije ima že nekajletne izkušnje z energetsko izkaznico. Slovenija pa se že leta pripravlja na uvedbo energetske izkaznice, saj je morala poleg samega postopka pripraviti in poenotiti metodologijo izračuna, tako bo predvidoma do konca leta vse pripravljeno za izdajo prvih.
Energetska izkaznica stavbe je dokument, ki podaja najpomembnejše kazalnike rabe energije v stavbi. Ločimo dve vrsti energetske izkaznice, to je računsko, ki se jo izda za novozgrajene stavbe in obstoječe stanovanjske stavbe, ter merjeno energetsko izkaznico, ki se jo izda za obstoječe nestanovanjske stavbe. Bistvena razlika med obema je, da so računski energetski izkaznici podlaga standardni pogoji ter tako poda rabo energije za funkcioniranje stavbe pri standardnih pogojih, medtem ko je za merjeno energetsko izkaznico podlaga dejanska poraba energije in tako poda rabo energije za funkcioniranje stavbe trenutnega uporabnika.
Vse stavbe v razredih energetske učinkovitosti od A do G
Obstoječe stanovanjske in novozgrajene stavbe bodo razvrščene v razrede energetske učinkovitosti od A do G. Na izkaznici bodo tudi priporočila za izboljšavo energetske učinkovitosti. Izkaznica novozgrajene stavbe mora izkazovati izpolnjevanje zahtev Pravilnika o energetski učinkovitosti stavb.
Za obstoječe nestanovanjske stavbe pa bo podana končna energija, namenjena pretvorbi v toploto, tudi na merjeni energetski izkaznici bodo priporočila za izboljšavo.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor vodi register izdanih energetskih izkaznic, ki je javen in povezan s katastrom stavb. Veljavnost izkaznice je 10 let. Ob spremembi energijske učinkovitosti stavbe se lahko izda novo energetsko izkaznico, posamezna stavba ali njen del pa ne more imeti dveh ali več veljavnih energetskih izkaznic. Osnovni namen energetske izkaznice stavbe je informiranje kupca oziroma najemnika stavbe o njeni energetski učinkovitosti, posredno o pričakovani višini stroška za energijo in o morebitnih naložbah, potrebnih za energijsko posodobitev stavbe in naprav v njej.
Lastnik stavbe ali njenega posameznega dela mora pri njeni prodaji ali oddaji v najem kupcu oziroma najemniku najpozneje pred sklenitvijo pogodbe predložiti veljavno energetsko izkaznico stavbe ali njenega posameznega dela. Investitor novozgrajene stavbe mora energetsko izkaznico pridobiti pred vložitvijo zahteve za izdajo uporabnega dovoljenja. Za nekatere stavbe mora upravljavec stavbe veljavno energetsko izkaznico namestiti na vidno mesto.
Rok za izdajo prvih izkaznic 1. januar 2013
Po osnutku energetskega zakona – E je rok za izdajo prvih izkaznic 1. januar 2013, za obstoječe stavbe, zgrajene do leta 1980, najpozneje do leta 2015 in ta zgrajene po letu 1980 najkasneje do leta 2030. So pa nekatere stavbe izvzete iz certificiranja, na primer kulturni spomeniki, stavbe za obredne in verske dejavnosti, začasne stavbe, industrijske stavbe, delavnice in ne tanovanjske kmetijske stavbe ter samostojne stavbe ali deli stavb z uporabno površino, manjšo od 50 kvadratnih metrov.
Lastnik stavbe pridobi energetsko izkaznico z vlogo pooblaščenemu izdajatelju, izdelal pa jo bo neodvisni strokovnjak, ki ima veljavno licenco za izdelavo energetske izkaznice. Naročnik energetske izkaznice mora neodvisnemu strokovnjaku, ki bo izdelal energetsko izkaznico, dati na volje vse potrebne podatke, projektno in tehnično dokumentacijo ter mu omogočiti vstop in ogled v stavbo.
Potrebni podatki so predvsem vrsta in debelina materiala v stavbnem ovoju, dimenzije stavbe, vrsta in način ogrevanja, hlajenja, priprave tople vode ter razsvetljava. Cena energetske izkaznice je sestavljena iz stroška izdelave energetske izkaznice izdajatelja in prispevka za izdajo energetske izkaznice, ki je odvisen od namembnosti, velikosti stavbe in števila posameznih enot stavbe ter jo podrobneje določi vlada. Eden od načinov, da pridemo do merjene energetske izkaznice, so termovizijski pregledi, ki pokažejo morebitne šibke točke (in potrebe za energetsko sanacijo), in meritve zrakotesnosti s testom Blower Door. Več o tem pa v prihodnjih prilogah Moj dom.
