V podjetju Energdom, d.o.o., ki ga vodi direktor Vedran Smiljanić, so se odločili za izvedbo nacionalnega projekta, ki so ga idejno zasnovali in razvili skupaj s poslovnimi partnerji. Cilj delovanja je celostna in sistemska sanacija energetskih izgub skozi zunanji ovoj stavb in posledično zmanjšanje porabe energije, kar gre danes v veliki meri na račun stanovanjskega sektorja.
Energetsko učinkoviti ukrepi se sami financirajo z zmanjševanjem sredstev za nakup energetikov (trdih goriv, plinov, olja, elektrike …). To pomeni, da vsak energetski ukrep sam sebe financira v naslednjih letih po izvedbi sanacije, saj s tem zmanjšujemo porabo vseh vrst energetikov. Z vsemi energetsko učinkovitimi ukrepi na ovoju stavbe lahko zmanjšamo energetske izgube tudi do 60 odstotkov. Ob vsem tem lahko poudarimo še dvig vrednosti nepremičnine, kjer je tak ukrep izveden. Dokazano je, da so stanovanjske enote v večstanovanjskih stavbah, kjer so bili nekateri energetsko učinkoviti ukrepi že izvedeni, bolj iskane kot tiste v zapostavljenih objektih. Skratka energetska prenova je smiselna in donosna, hkrati pa za današnje čase redka varna naložba.
Energetske prenove večstanovanjskih objektov v Ljubljani
Prihajajoča zima prinaša poleg nižjih temperatur tudi vse večje povpraševanje po energetsko učinkovitih prenovah objektov. Etažni lastniki se zaradi vse višjih cen energetskih virov vedno pogosteje odločajo za energetske prenove zunanjih ovojev objektov, ki so zaradi dolgoletne življenjske dobe in slabega vzdrževanja že močno načeti in potrebni prenove, poleg tega pa so glavni vzrok za prekomerno rabo energije in posledično visoke stroške za ogrevanje.
Najpogosteje uporabljeni energetsko učinkoviti ukrepi na večstanovanjskih objektih so:
- toplotna izolacija zunanjih zidov objekta,
- toplotna izolacija podstrešja,
- toplotna izolacija poševne ali ravne strehe,
- vgradnja nizkoenergijskih oken,
- toplotna izolacija plošče nad neogrevano kletjo.
Toplotna izolacija zunanjih zidov
Podjetje Energdom trenutno izvaja energetsko sanacijo zunanjega ovoja objektov na Zakotnikovi ulici 1 in Na Peči 2 v Ljubljani. Zunanja konstrukcija ovojev omenjenih objektov je sestavljena iz opečnih zidakov, brez toplotnoizolacijskega ovoja. To pomeni, da način gradnje in čas, v katerem sta bila objekta zgrajena, nista predvidevala potrebne izolacije za zmanjšanje energetskih izgub skozi ovoj stavbe. Ovoj stavb je toplotno nezaščiten in slabše zrakotesen, zaradi česar prihaja do večjih toplotnih potreb in posledično večjih energetskih izgub, ki se pojavljajo zaradi pomanjkanja izolacije.
Sam način gradnje in vrsta materialov, ki so jih uporabljali pri gradnji teh objektov, sta zahtevala specifično izbiro materialov pri sanaciji in tehnično pravilno izvedbo detajlov, ki so najpogostejši vzrok za nastanek toplotnih mostov. Energetska sanacija objektov je zahtevala izvedbo zunanjega ovoja objekta s toplotnoizolativnim materialom iz ekspandiranega polistirena (EPS), debeline 15 cm, s čimer so zadostili tudi zahtevam Slovenskega okoljskega javnega sklada (Eko sklad) za pridobitev nepovratnih finančnih spodbud.
Toplotna izolacija podstrešja
V začetku julija so izvedli energetsko sanacijo podstrehe na naslovu Marčenkova ulica 13 v Ljubljani. Strop proti neogrevanemu podstrešju je bil v celoti neizoliran, zaradi česar je bilo treba izvesti energetsko sanacijo podstrehe v sestavi iz parne zapore, položene na AB-ploščo, sloja toplotne izolacije iz kamene volne v debelini 25 cm in vrhnjega sloja paroprepustne folije. Da bi zadostili zahtevam požarne varnosti, so intervencijsko pot izvedli s protipožarnimi pohodnimi ploščami, v kombinaciji z mehansko odpornejšo toplotno izolacijo iz kamene volne, primerno za pohodne površine. Z izvedbe toplotne izolacije podstrehe so zagotovili ugodnejšo bivalno klimo v podstrešnih stanovanjih, manjše pregrevanje v poletnih dneh in nižjo porabo energije za ogrevanje v zimskih dneh.
Pomen energetsko učinkovitih ukrepov na večstanovanjskih objektih
Treba se je zavedati, da z energetsko učinkovitimi ukrepi pridobimo:
– velik prihranek energije v zimskih dneh,
– zaščito stanovanjskih prostorov pred pregrevanjem v poletnih dneh,
– večje bivalno ugodje uporabnikov stavbe,
– zaščito stavbe pred zunanjimi vplivi,
– vizualno izboljšavo starega objekta.
S celovito energetsko obnovo objekta, ki pomeni toplotno izolacijo fasade, podstrešja, strehe, tal in vgradnjo nizkoenergijskih oken, je poskrbljeno za to, da bodo stroški ogrevanja kar za 60 odstotkov nižji in posledično povračilna doba investicije v energetsko učinkovite ukrepe temu primerno krajša.
