Poglejmo način obdelave, ob tem pa moramo poudariti, da je danes na trgu vse bolj priljubljen gotovi parket. Je enostaven za polaganje, v njem se skoraj v nobenem primeru ne pojavijo reže, v trgovini je popolnoma enakega videza, kot bo v vašem domačem prostoru, poleg vsega pa je praktično takoj po polaganju tudi pohoden. Najprej pa poglejmo klasično položen parket in izravnavo ter glajenje lesene površine.

parket_284_1.jpg

Brušenje

Parketar lahko začne brusiti parket šele po tem, ko se je ta stabiliziral in so vsa preostala zaključna dela v stanovanju že končana (pleskanje sten in stropa, oblaganje sten …). Upoštevati je treba tudi klimatske razmere v prostoru. Pri temperaturi prostora od 15 do 20 stopinj Celzija in od 40- do 70-odstotni relativni zračni vlažnosti so na primer časovni intervali med končanim polaganjem in začetkom brušenja odvisni od vrste lepila, s katerim je bil položen parket. Vprašali boste, zakaj take razlike pri enakem parketu. Odgovor je v vsebnosti vode v lepilu. Parketar polaga suh parket, potem pa vanj z lepilom vnese določene količine vode in nato se mora parket pač enostavno osušiti. Seveda mora biti tudi površina, na katero se polaga, dovolj suha.

Končni videz poda je v veliki meri odvisen od brušenja. Slabo obrušenega se z lakiranjem, voskanjem ali oljenjem ne da skriti. Brusni papir mora biti dovolj oster in neobrabljen, da nepravilnosti v parketu z lahkoto izravnamo in je površina čim bolj enotna. Pred brušenjem je treba z metlo ali sesalnikom skrbno očistiti parket. Preverimo tudi stik parketa s podlago. Brušenje obsega več stopenj, za vsako pa se uporablja brusilno sredstvo drugačne zrnatosti. Začne se z grobim, nadaljuje z vmesnim in konča s finim brušenjem. Zadnje brušenje popolnoma izgladi površino in odstrani morebitna dvignjena lesna vlakna, ki so nastala zaradi neizogibnega brušenja v nepravi smeri. Pred lakiranjem, oljenjem ali voskanjem je treba parket skrbno in temeljito očistiti z močnim sesalnikom in krpo.

parket_284_2.jpg

Lakiranje

Na trgu so danes različni laki, ki se razlikujejo tudi glede trdnosti oziroma primernosti za določeno površino. Tudi lakiran parket je treba vzdrževati, čeprav ga praviloma doma vzdržujemo le s pometanjem oziroma sesanjem in morda brisanjem s krpo. Temperatura prostora med lakiranjem mora biti med 15 in 20 stopinj Celzija, relativna vlažnost od 50 do 70 odstotkov, prostor ne sme biti prašen, izpostavljen soncu ali prepihu, nanosi laka si morajo slediti v razmiku največ 48 ur. Dejstvo je, da ne moremo pričakovati brezhibno polakiranih površin, kajti pogoji dela niso enaki kot v lakirnici, parketar pa med posameznim lakiranjem dodatno obrusi morebitne nepravilnosti ali prašne delce. Pikčast parket, ki je poln prelakiranih pik oziroma smeti, ni kvaliteten. Kakovost lakiranja morate ocenjevati s stojne višine.

Boljši laki imajo delno UV-zaščito, trdnosti so že dokaj visoke in tudi obstojnost. Omenili pa smo čiščenje parketa. Za to zadostuje nekaj kapljic koncentriranega čistila, razredčenega v vodi. Glede na obrabo tal je potrebno tudi poliranje. Povprečno obremenjen parket poliramo približno vsaka dva meseca. S sredstvom za poliranje na parketu ustvarimo sloj, ki ščiti lak pred obrabo. Po določenem času (okoli 15 let) pa je treba parket ponovno prebrusiti in lakirati.

parket_284_3.jpg

Oljenje, voskanje

Olji in voski so primerni za manj obremenjene površine, so pa bistveno bolj naravna zaščitna sredstva kot na primer lak. Oljenje parketa je najosnovnejša metoda, s katero dosežemo naravni matiran videz površine. Olje prodre globoko v pore posušenega lesa, jih zapolni in tako prepreči vpijanje drugih tekočin. Hkrati je zaščitena tudi površina lesa, ki je tako manj občutljiva za odrgnine. Skozi tanek porozni sloj olja so še vedno jasno vidne lesne pore. Tako obdelan parket deluje zelo naravno, saj olje poudari strukturo lesa. Lesne pore, ki lahko pri oljenem parketu dihajo, dobro uravnavajo tudi vlažnost v prostoru, saj parket vlago iz prostora neovirano sprejema in oddaja.

Da bi parket dovolj zaščitili, ga moramo redno, od dva- do trikrat na leto, obdelati s posebnim negovalnim oljem in zloščiti. Zelo obremenjene dele, na primer prehode pri vratih, je treba večkrat obnavljati, kar pa je zelo preprosto: obrabljeno mesto zbrusimo in ponovno zaščitimo z oljem. Oljene površine čistimo z mehko krpo, sesalnikom ali rahlo navlaženo krpo. Pri čiščenju na parketu ne sme ostajati voda, sicer se na njem pojavijo madeži.

Olje prodre v les, voski pa zaprejo zgornjo plast in dajo izdelku končni, svetleč videz. Voskano plast je treba redno vzdrževati in obnavljati. Zelo pomembno je redno čiščenje. Prah in različne smeti namreč poškodujejo plast voska. Zato je potrebna redna uporaba sesalnika za prah, tla pa lahko brišemo z vlažno krpo. Proizvajalci sredstev za voskanje priporočajo loščenje (poliranje) vsaj enkrat na mesec, vsakega pol leta pa je na tla priporočljivo nanesti novo plast voska.