Strokovnjaki za betone so v zadnjih letih ponesli betonske površine na nove nivoje. Razvili so metode, s katerimi se lahko ob pravi mešanici surovin, ločilnih sredstev, času mešanja in temperaturah obdelave izdelajo kakovostne površine, za katere bi še pred kratkim mislili, da niso možne. Arhitekti to s pridom izkoriščajo. Od rezultatov raziskav imajo številne koristi, a pomembni so tudi drugi vidiki – dojemanje prostora, oblika in udobje; vidni beton je lahko privlačen in rustikalen. Za arhitekte je vidni beton »čista estetika«.

Gradnja z vidnimi betoni obsega na mestu vlite betone, ki so hkrati konstrukcija zgradbe in njena fasada, ter v tovarni pripravljene betonske elemente, ki bistveno skrajšajo čas gradnje. Oboji omogočajo tudi veliko možnosti obdelav in izvedb, tako v smislu forme kot teksture.

betonnotranja.jpg

Sestava svežih betonov za vidne betone mora ustrezati tako estetskim kot tudi konstrukcijskim zahtevam. Sestava je običajna, z osnovnimi materiali, kot so cement, agregat, voda, osnovni dodatki in barvila. Posebnost so dodatki, ki jih dodajamo za doseganje specialnih učinkov, in dodatki za zaščito izpostavljenega betona. Veliko pozornost moramo posvetiti vodo-cementnemu razmerju svežega betona, in sicer je treba poskrbeti, da pri vsaki mešanici to razmerje ostane enako.

Pri betonskih površinah, ki ostanejo vidne, moramo upoštevati posebne zahteve s področja opaževanja. Opaži morajo biti izdelani tako, da so popolnoma tesni, gladki, pravilnih geometrijskih oblik, da ne puščajo madežev in ne povzročajo kemijskih reakcij. Pri vidnih betonskih površinah so opaži ključnega pomena. Z razvojem tehnologije lahko z opažem izvedemo kakršno koli obliko betona.

Raznolikost oblike omogočajo betoni s posebnimi lastnosti, ki takoj po vgraditvi na osnovi opaža pokažejo svoj končni videz. Betoni pa ponujajo tudi številne možnosti izvedb teksture, ki jo dobimo na osnovi opaža in matrike ali z naknadno obdelavo betonske površine (npr. štokanje, peskanje itn.). Različne učinke na površini betona lahko dosežemo tudi z uporabo barvnih pigmentov, barvnih agregatov, različnih vrst cementa in drugih dodatkov.

Za razliko od nekaterih drugih držav v Sloveniji zaenkrat še ni določenih točnih zahtev oziroma vsaj kriterijev za vidne betone, ki bi jih podala ustrezna zakonodaja. Zaradi tega lahko prihaja do neprimerne izvedbe vidnih betonov, pri manj izpostavljenih konstrukcijah pa tudi do pretiravanja v zahtevah.

Zakaj beton?

85 odstotkov energije, ki jo porabi zgradba v svojem življenjskem ciklu, se porabi v fazi uporabe. To je torej segment, ki se ga je treba lotiti odločno in učinkovito. Izjemne lastnosti termične inertnosti betonu omogočajo, da podnevi vpije toploto, jo uskladišči ter jo ponoči odda ter tako omogoči znaten prihranek pri ogrevanju in uravnavanju temperature. Ker je trpežen in povsem neprepusten material, ga zlahka uporabimo tudi v kombinaciji z drugimi materiali za optimalno izolacijo, hkrati pa ponuja številne rešitve za omejevanje vsakodnevnih stavbnih emisij toplogrednih plinov. V smislu urbanističnega načrtovanja beton omogoča kompaktnejše stavbe ter gostejša in do okolja prijaznejša naselja. Ogrevanje na enoto prostornine samostojne enonadstropne hiše namreč stane do 30 odstotkov več kot ogrevanje stanovanja v štirinadstropni stavbi.

V območjih z visoko stopnjo ogroženosti trpežne lastnosti betona arhitektom omogočajo načrtovanje stavb z visoko odpornostjo proti naravnim nesrečam (poplava, potres), ne nazadnje pa je v nasprotju s stereotipom o dolgočasni in enolični sivini danes beton prisoten v vseh možnih oblikah, barvah in površinah ter daje urbanim stavbam močno identiteto.

Kaj so vidni betoni?

Vidni beton kaže na arhitektonski način uporabe betona, pri kateri betonskih površin ne pokrivamo z ometom ali jih oblagamo z drugimi materiali (npr. kamen, opeka, ploščice itn.), temveč jih puščamo vidne, da z njimi opozarjamo na oblike ter strukturne lastnosti gradbene konstrukcije. Vizualni učinek teh površin je določen z njihovo obliko, strukturo, barvo, uporabljenim opažem in stiki.

Viri: Interesno združenje Betonmarketing (2013), Tina Žiher (Vidne betonske površine, 2012), Marko Tajner (Tehnologija izvedbe vidnih betonov, 2009).