Varnostna ocena

Temeljna za odločitev o tem, kako varovati določen objekt, je ocena ogroženosti, ki je odvisna od tega, kakšen je objekt (individualna hiša, stanovanje v večstanovanjski stavbi, varovanje sefov in velikih vrednosti, hiša sredi mesta, vikend na podeželju …). Seveda moramo ob vsem tem priznati, da pred pravimi vlomilci, ki vedo, kaj iščejo, malo katera vrata ostanejo zaprta, po drugi strani pa se bo marsikateri nepridiprav, ki želi izkoristiti trenutno nepazljivost lastnika, obrnil, ko bo zagledal varnostna vrata ali druge sisteme varnosti. Pred leti so vsi prisegali na aktivne zaščitne sisteme, se pravi alarme, sedaj pa velja pravilo, da je treba najprej poskrbeti za pasivno zaščito objekta, to tudi primerno označiti in šele potem se je smiselno odločiti za aktivno varovanje.

zascita_objektov1.jpg

Razvoj

Razvoj pasivne varnosti domov je potekal postopno. V drugi polovici osemdesetih let so se začele uvajati vse boljše ključavnice, predvsem cilindrične, kar pa ni bilo dovolj. Vlomilci so namreč hitro naredili orodje, s katerim so zlomili nezavarovan cilinder in vlomili vrata. Zaradi tega so nekateri obrtniki začeli izdelovati dodatne ščitnike. Lastnike cilindričnih ključavnic je bilo težko prepričati o nakupu dodatne zaščite ključavnice, ker niso želeli zamenjati cele kljuke in zaščitne plošče, ampak so v takih primerih pogosto namestili polovične ščitnike. Vse skupaj ni bilo ravno lepo, zaščita pa je bila vendarle večja.

Po letu 1990, še bolj pa po letu 1993, so se ščitniki začeli uveljavljati in je trg tudi zaradi varnostne situacije spoznal, da je zaščita potrebna, in to ne le delna, na primer z eno ključavnico, ampak celovita, s prečnimi zaporami, dodatnimi ključavnicami in vsem ostalim, v bistvu je bil potem edini logični korak naprej sistem, ki je to združeval: varnostna vrata. Z jeklenim slepim podbojem, jekleno osnovo vrat in pločevino v sredini in dodatnimi zaskočnimi elementi, ki otežujejo vlome.

Varnostna vrata so kompaktna, imajo večtočkovno ključavnico, zavarovana so proti dvigu, imajo tudi protihrupno izolacijo, številna pa so določen čas (odvisno od razreda) odporna tudi proti ognju. Pri odločitvi za povečanje varnosti je praviloma najboljše zamenjati celotna vrata, mogoči pa so tudi dodatni sistemi varovanja obstoječih vrat, vendar morajo biti ta že v osnovi kakovostna, da zdržijo dodatna bremena.Pri vseh varnostnih vratih je smiselno namestiti sisteme za nadzor odpiranja (t. i. verižice), kukala, da vsaj vidimo, kdo je na drugi strani. Priporočljivo je, da na zvonec namestimo tudi stikalo, ki samodejno za določen čas vklopi luč, tako da lahko vidimo tistega, ki stoji na drugi strani vrat.

zascita_objektov2.jpg

Celovita zaščita

Sistem zaščite vrat je le eden in ne smemo pozabiti na zaščito ostalih odprtin v objektu. Oken in drugih vrat. Kaj nam pomagajo najboljša vhodna vrata, če so zadaj vrata na vrt slabše kakovosti in poleg tega še skrita pred opazovalci, da jih nepridiprav mirno razbije, ali pa je okno v pritličju povsem nezaščiteno. Tu lahko izberemo različne rešitve, kot so okenske kovinske rešetke, ki bi morale biti, če bi želeli res optimalno varnost, nameščene na notranji strani okna. Dobra zaščita je tudi okenska ključavnica, ki bi morala biti obvezna v vrtcih in šolah, kjer imamo okna nekoliko višje, tudi zaradi varnosti otrok v prostoru. Tako da tako ključavnico priporočamo vsaki družini, ki ima majhnega otroka. Pri hišah pa ne smemo pozabiti, da je prva ovira že ograja, ki odvrne številne vlomilce.

Pasivna ali aktivna

V dilemi pasivna ali aktivna zaščita se moramo zavedati, da elektronika (aktivna zaščita) opozarja na že izvršeno dejanje, medtem ko pasivna zaščita preprečuje dejanje, zato je smiselno najprej zavarovati hišo s pasivno zaščito in šele potem tudi z alarmi. Vsekakor pa moramo vedeti, da se vlomilci najprej lotijo najlažjih stvari. Zagotovo bodo prej izbrali stanovanje s starimi vrati kot pa stanovanje z vrati, pri katerih se že na daleč vidi, da so kakovostna in varnostna.