Kaj vam je v tem času uspelo sanirati in kolikšna je škoda za DEM?

Ocenjena škoda na objektih DEM znaša 12.900.000 evrov. Največ škode smo imeli na naslednjih naših objektih:

Obrežno zavarovanje v akumulaciji HE Dravograd, sanacija poteka.

Obrežno zavarovanje pod elektrarno Vuhred (levo in desno), zaradi poškodbe levega obrežnega zavarovanja je na tem mestu polovična zapora magistralne ceste Maribor–Dravograd. Ker smo prve dni februarja 2013 postali zavezanci za javna naročila, smo morali preklicati postopek za izbor izvajalca in ga ponoviti v skladu z zakonom o javnih naročilih. Zdaj smo tik pred podpisom pogodbe za izvedbo del.
 

HE Ožbalt, med poplavami je prišlo do zalitja turbinskega dela enega izmed agregatov, agregat smo že sredi januarja usposobili za obratovanje.
 

Obrežno zavarovanje v akumulaciji HE Ožbalt, poteka izbira izvajalca, ki bo izvedel sanacijo.
 

Obrežno zavarovanje pod HE Fala.
 

Jez Melje, poplavitev MHE na levem bregu in prečrpališča odpadnih vod, sanacija bo kmalu končana.
 

Odvodni kanal HE Zlatoličje, prišlo je do preboja brežine med Dravo in odvodnim kanalom, kar je povzročilo tudi poškodbo lokalne ceste, ki je že sanirana. Za sanacijo samega preboja pa so v izdelavi geodetski posnetki območja in projekt sanacije.
 

HE Formin – strojnica, poplavne vode so porušile del 110 kV stikališča pri elektrarni in zalile strojnico elektrarne, posledica je bila večmesečni izpad obratovanja elektrarne. V sredini marca je prvi izmed saniranih agregatov začel obratovati s polovično močjo in s 25. aprilom s polno močjo, kar pomeni, da sedaj elektrarna obratuje s polovično močjo. Nadaljnje večanje moči elektrarne pa bo v skladu z napredovanjem del na odvodnem kanalu.
 

HE Formin – odvodni kanal, v času poplav so poplavne vode na dveh mestih prodrle v odvodni kanal, posledici sta bili poplavitev strojnice elektrarne in nanos ogromnih količin materiala v odvodni kanal (cca 700.000 m3). Ker se del kanal nahaja na hrvaškem katastrskem območju in državna meja na tem področju še ni določena, nam je to pri sanaciji povzročilo ogromno težav. Do zdaj je opravljenih toliko del, kar sedaj omogoča obratovanje s polovično močjo elektrarne, rok dokončanja del je 30. september.

Kaj ste v tem času storili za urejanje stare struge Drave? Kako sodelujete z ARSO? To vprašanje bom seveda postavil tudi njim. Po pričevanjih stanovalcev ob stari strugi reke Drave je ta bila v zadnjih letih zanemarjena, neurejena. Ali imate kakšno pisno dokazilo, da vam ARSO ali drugi naravovarstveniki niso dovolili posegov v staro strugo reke Drave, da bi jo sproti urejali? V marsikaterem delu jo je mogoče kar peš prebroditi (denimo pod gradom Borl). Kako je danes, po poplavah?

Sodelovanje z ARSO in VGP Drava Ptuj je dobro. Koncesijska pogodba za rabo reke Drave za proizvodnjo električne energije natančno določa naloge in območja vzdrževanja. Na odsekih Drave (Melje–Ptuj in Markovci–Zavrč) je koncesionar za vzdrževanje reke VGP Drava Ptuj. Naša obveza je »redno sodelovati pri vzdrževanju struge Drave od Maribora – jezu HE Zlatoličje v Melju do Ptuja ter od jezu HE Formin v Markovcih do meje z Republiko Hrvaško«. Program potrebnih del pripravi VGP Drava Ptuj. Program potrdi ARSO. Naša naloga je, da izvedbo naloge sofinanciramo na osnovi vsakoletne tripartitne pogodbe. Izvedbo in obseg del kontrolira naš nadzornik.  Pri pridobivanju soglasij za izvedbo del na teh odsekih DEM neposredno ne sodeluje. Seznanjeni smo z vsakoletnim dolgotrajnim usklajevanjem nalog.  Zaradi sprejetega naravovarstvenega programa NATURA 2000 smo pri naših delih urejanja obrežij časovno omejeni. Od 15. novembra do 15. marca so tako prepovedana vsa dela. Zavod za varstvo narave ni imel nobenega razumevanja za lanske poplave. Niso dovolili odstranjevanja lesa iz ptujskega jezera v zimskem času. Ker njihove prepovedi nismo upoštevali, je bilo opravljeno inšpekcijsko zaslišanje.

Poročilo o komunikaciji med ARSO, DEM in avstrijsko družbo Verbund navaja, da je bilo prvo hidrološko opozorilo izdano 5. novembra že ob 5. uri s preseženim pretokom 860 m3/s in s predvidenim pretokom 2400 m3/s ob 9.30. Ob 7. uri so napovedali pretok Drave 2850 m3/s. Če imam pravi podatek, je HE Formin poplavilo ob 14. uri. Zakaj niste prej reagirali?

Po obvestilu o povečanju pretoka iz Avstrije so bili na Dravskih elektrarnah Maribor že ob 4.53 uvedeni ukrepi obratovanja v skladu s Pravilnikom o ukrepanju pri visokih vodah in nevarnostih rušenja pregrad, v skladu s katerim so bili obveščeni vsi centri obveščanja, vse elektrarne in elektrarne na Dravi v Republiki Hrvaški. Hkrati z obveščanjem smo začeli praznjenje akumulacije. Tako da smo povečane pretoke pričakali z izpraznjenimi akumulacijami. Vse nadaljnje delo in ukrepanje je bilo usmerjeno v odvajanje prihajajoče vode. Največja konica dotoka vode iz Avstrije je bila ob 14. uri, medtem ko je bil največji pretok na slovenskem delu reke Drave v HE Zlatoličje ob 17. uri. Na HE Formin je bil znižan nivo vode v akumulaciji že ob napovedih povečanih pretokov, največji pretok na HE Formin je bil zabeležen ob 23. uri, manjši od pretoka HE Zlatoličje zaradi razlitja vode med Mariborom in Ptujem. HE Formin je obratovala do 6. novembra 2012 do 0.21, ko je bilo treba ustaviti obratovanje agregatov in izklopiti daljnovodna polja, saj so poplavne vode vdrle na 110 kV stikališče elektrarne. Nato pa so poplavne vode na dveh mestih prodrle v odvodni kanal, kar je povzročilo poplavitev strojnice elektrarne in nanos ogromnih količin materiala v odvodni kanal.

Zapornice na jezu v Markovcih ste odprli šele, ko je bil ogrožen Ptuj. S tem pa ste »potopili« mnoge hiše v spodnjem delu stare struge reke Drave. Eno od družin so reševali celo s helikopterjem, saj ni imela več kot deset minut časa za umik. Kako ste sploh obveščali ogrožene prebivalce o poplavni nevarnosti?

Centri obveščanja so bili o prihajajoči vodi obveščeni 5. novembra 2012 ob 4.55, prav tako so bili sproti obveščeni o vseh napovedih pretokov in pretokih. Ne drži trditev, da smo odprli zapornice na jezu Markovci šele, ko je bil ogrožen Ptuj. 

Na jezu Markovci smo prelivali vodo že od nedelje, 4. novembra 2013. Ob napovedi visoke vode smo začeli prazniti akumulacijo HE Formin ob 6. uri in povečevali pretok, ki je ob 12. uri že presegel 800 m3/s, ob 16. uri 1000 m3/s in ob 21. uri 2000 m3/s.

Avstrijsko državno tožilstvo v Celovcu je v primeru poplav, ki so novembra lani prizadele tako Avstrijo kot tudi Slovenijo, sprožilo preiskovalni postopek proti družbi Verbund, ki naj bi prepozno odprla zapornice na Dravi. Lahko tak »val« doleti tudi DEM? Glede na to, da je bil ta pretok Drave do zdaj eden največjih izmerjenih (ocenjujemo, da s 500-letno povratno dobo), menimo, da smo v Dravskih elektrarnah naredili vse, kar je bilo mogoče narediti, ter da smo korektno obveščali vse pristojne inštitucije in javnost v teku tega dogodka.

Na avstrijski strani ne izključujejo krivde »človeškega faktorja«. Šlo naj bi za pohlep kapitala, ki naj bi se z zadostno akumulacijo vode krepil čez sušno poletje. A je vse skupaj ušlo nadzoru. Kaj menite o tem vi? HE Formin je zgovoren primer …

Položaj na avstrijski strani skrbno spremljamo. Na območju Drave v Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem gre za dnevne akumulacije in nikakor ne moremo govoriti o nekakšnih »sezonskih« akumulacijah. Za primer naj navedem ptujsko akumulacijsko jezero, ki je največje jezero v Sloveniji, v njem imamo lahko v območju dovoljenega nihanja (1 m) »shranjenih« 4,2 milijona kubičnih metrov vode. Enostaven izračun kaže, da bi Drava s pretokom 3000 m3/s ta volumen zapolnila v okoli 24 minutah. Govoriti o polnih akumulacijah zaradi proizvodnje električne energije je samo stvar nepoznavanja dejstev. Škoda, ki je nastala na HE Formin, je posledica nepretočnosti struge reke Drave, za katero je odgovorna država Slovenija (v skladu z določili zakona o vodah).