Na slovenskem trgu je veliko proizvajalcev, tako da je odločitev zagotovo težka. In tukaj je marsikaj izjemno pomembno, kupec pa se pogosto sreča z velikimi težavami glede tega, kaj mora vsebovati celotna ponudba, kako je z montažo in kje se skrivajo prednosti, ki jih je vredno pošteno plačati.
Na naša vprašanja odgovarja vodja prodaje v podjetju PVC Nagode Marko Petkovšek. Vprašanja in odgovori veljajo za standardno izolirane hiše, področje oken za pasivne in energetsko varčne hiše pa bomo kdaj obdelali drugič.
Kakšna je prednost različnih oken in stavbnega pohištva glede na material? Les, plastika, aluminij? Pogosto govorimo o profilu. Kakšen mora biti (najmanj) in kakšen toplotnoizolacijski koeficient mora imeti?
Na to najpogostejše vprašanje strank je težko odgovoriti, vsaj kot zaposleni v podjetju, ki proizvaja PVC- in ALU-okna. Osebno mislim, da je vse odvisno od namembnosti okna oziroma vrat ter finančne zmožnosti investitorja. Pa tudi od načina življenja. Nekdo, ki dela vse dni in dopust namenja izključno izletom, se bo težje odločil za les, ki potrebuje več vzdrževanja. Zmotno mišljenje je, da nekatera okna bolj »dihajo«, da so nekatera stabilnejša …Vsi materiali imajo več ravni kakovosti, ravno tako toplotne izolativnosti. Vsako okno, ki je v prodaji v Sloveniji, mora imeti oznako CE in biti skladno s standardi EU. To pomeni, da mora leseno okno tesniti in ne »dihati« po enakem standardu, kot PVC- ali ALU-okno. Gledano najbolj osnovno pa so lesena in PVC-okna namenjena individualnim objektom, PVC- in ALU-okna pa javnim, saj imajo javni objekti v večini večje okenske površine in s tem večje zahteve po statiki in čim manjšem strošku vzdrževanja. Trend vhodnih vrat pa gre že nekaj let v prid aluminiju.
Pogosto govorimo o profilu. Kakšen mora biti (najmanj) in kakšen toplotnoizolacijski koeficient mora imeti?
Tudi tu je vse odvisno od namembnosti, za individualne objekte pa velja, da naj profil zunanjega stavbnega pohištva ne bi presegal 1,3 W/m²K.
Kako se štejejo komore?
Komore pri PVC- in ALU-profilu se štejejo po horizontalnem prerezu, kot komora pa se šteje vsak prostor, prekinjen s prekatom osnovnega materiala.
Ostaniva pri profilu. Plastika je relativno občutljiva za temperaturno raztezanje. Kakšne rešitve mora imeti profil in kako je z ojačitvami (pri manjših in večjih oknih)?
PVC ima res največje nihanje v razteznosti, ampak to je v sami izdelavi profila in konstrukciji elementa že upoštevano. Trenutno marsikdo v tem tudi vidi največjo hibo PVC, ampak če upoštevamo dejstvo, da se v EU vseeno še vedno proizvede 70 odstotkov PVC-oken, 25 odstotkov lesenih in le 5 odstotkov ALU-oken, potem lahko sklepamo, kaj je privedlo do takšnega javnega mnenja. Temperaturno se raztezata tudi aluminij in les, končna razlika je le ta, da se to raztezanje začne pri večjih obremenitvah, je bolj opazno, ker ni pričakovano, in kar je najbolj nerodno – material se največkrat ne vrne v prvotno stanje. Tudi saniranje posameznih delov je težje, saj je po recimo dveh letih zelo težko napraviti leseno krilo v istem odtenku, kot je okvir.
Kaj pa tesnjenje?
Tesnjenje oken je regulirano z DIN-standardi in večina proizvajalcev jih dosega, izjeme so morda nekatere manjše neprofesionalne proizvodnje. Vendar je Slovenija glede na svojo majhnost specifičen prostor. Na Primorskem na primer burja dosega tudi 180 km/h, in ko se to zgodi, ne velja več noben DIN-standard. Ti so namreč testirani večinoma v Nemčiji, kjer podnebje nima takšnih posebnosti kot v Sloveniji. Zato se na Primorskem veliko ljudi odloči za okna z več tesnili. To ima prednost in tudi določeno slabost, ki se pojavi šele čez čas – slab zrak in plesen. Ta ni posledica slabo vgrajenega okna ali česa podobnega, ampak gradnje objektov, ker se ni posvečalo dovolj pozornosti toplotnim mostovom in izolaciji ter drugim gradbenim rešitvam.
Kaj pa steklo? Zagotovo je vaš nasvet izolacijsko steklo. Ali se danes klasični termopan (steklo brez plina) sploh še vgrajuje v okna? Kakšne toplotne vrednosti mora biti in kakšen distančnik priporočate (plastika)?
Najpogosteje vgrajeno steklo je že nekaj let z argonom polnjeni termopan, ki ima toplotno prehodnost 1,1 W/m²K. V velikem porastu je tudi steklo s toplotnimi prehodnostmi med 0,7 in 0,5 W/m²K. Steklo brez plina oziroma klasični termopan se uporablja predvsem v notranjih prostorih in nezahtevnih, stranskih objektih. Distančniki so večinoma iz umetnih mas, proizvajalci pa jih različno poimenujejo – TGI, super spacer ipd.