Čeprav so pomisleki do neke mere upravičeni, pa je v isti sapi treba poudariti, da pridobivanje evropskih sredstev ni nikakršen bavbav in bi jih lahko številni interesenti brez večjih preprek tudi pridobili, če bi le bili pripravljeni v postopke pridobivanja evropskih sredstev vložiti nekaj več znanja, truda in denarja.

Pa poglejmo nekaj dejstev v zvezi s financiranjem projektov evropskega proračuna: financiranje v glavnem poteka v dveh oblikah, in sicer v decentralizirani in v centralizirani obliki. Razlika med njima je v tem, da pri prvi sredstva upravljajo države članice EU, ki hkrati tudi odločajo o dodelitvi subvencij oziroma naročil različnim subjektom (ta oblika financiranja je tudi večinska), pri drugi pa sredstva upravlja Evropska komisija (tu gre predvsem za financiranje programov na področju raziskav, izobraževanja, zdravja in mladine). Zelo majhen delež programov financirajo tudi tretje države in nekatere mednarodne organizacije (denimo Združeni narodi).

V programskem obdobju 2007–2013 so (bila) v Sloveniji v okviru kohezijske politike na voljo predvsem sredstva, ki se črpajo iz obeh strukturnih skladov – iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in iz Evropskega socialnega sklada (ESS), ter sredstva, ki se črpajo iz kohezijskega sklada. Skupno je (bilo) na voljo okoli 4,2 milijarde evrov. Kohezijski sklad je namenjen zagotavljanju sredstev za razvoj prometnih omrežij, med katerimi imajo prednost predvsem projekti, ki jih je opredelila EU. ESRR je namenjen krepitvi ekonomske in socialne kohezije v Evropski uniji in zagotavlja predvsem sredstva za naložbe v mala in srednje velika podjetja, za ustvarjanje trajnih delovnih mest, za razvoj infrastrukture na področjih raziskav in inovacij, telekomunikacij, okolja, energije in prometa. Namenjen je tudi zagotavljanju finančne pomoči različnim skladom za lokalni razvoj in za podporo lokalnemu (občinskemu in regionalnemu) razvoju.

Za državljane in podjetja je še zlasti zanimiv Evropski socialni sklad (ESS), v katerem je (bilo) zagotovljenih več kot 750 milijonov evrov sredstev za najrazličnejše projekte, predvsem za namene krepitve človeškega kapitala, za ustvarjanje novih delovnih mest, za spodbujanje zaposlenosti in zaposljivosti, za krepitev (podjetniške) inovativnosti, za vlaganja v raziskave, v vseživljenjsko učenje, v socialno vključenost posameznikov, pa tudi za spodbujanje večje učinkovitosti javnega sektorja.

V programskem obdobju 2007–2013 je (bilo) v Sloveniji v okviru operativnega programa za razvoj človeških virov za spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti namenjenih nekaj več kot 262 milijonov evrov, za spodbujanje zaposljivosti iskalcev dela in neaktivnih dobrih 140 milijonov evrov, za razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja nekaj več kot 164 milijonov evrov, za spodbujanje socialne vključenosti skoraj 64 milijonov evrov, za spodbujanje institucionalne in administrativne usposobljenosti skoraj 100 milijonov evrov, za tehnično pomoč pa dobrih 28 milijonov evrov.

Impresivne številke, ki pa bi jih lahko v Sloveniji še mnogo, mnogo bolje izkoristili!

V tej rubriki vam bomo poskušali odgovoriti na čim več vprašanj, ki vas zanimajo v zvezi z možnostjo financiranja različnih projektov z evropskimi sredstvi. Svetovali vam bomo, kako začeti, kako se povezati z informacijskimi mrežami in portali EU, podali vam bomo poglobljene informacije glede različnih možnosti financiranja za različne subjekte (opazili boste, da se lahko za dodelitev evropskih sredstev kvalificirajo ne samo podjetja, ampak tudi drugi, denimo nevladne organizacije, študentje, raziskovalci, kmetje, in drugi – prav tako obstajajo tudi sredstva, namenjena ekološkim naložbam v stanovanjske stavbe in stanovanja). Podali vam bomo tudi koristne informacije v zvezi z administrativnimi postopki glede pridobivanja evropskih sredstev, glede subvencij, glede postopkov javnih naročil za prodajo vašega blaga in storitev v EU, glede dodeljevanja sredstev za potrebe humanitarne pomoči … Prikazali vam bomo tudi praktične primere izbranih skupin upravičencev za sredstva EU.

Za vsa vprašanja, povezana s pridobitvijo evropskih sredstev, se lahko obrnete na mag. Boštjana J. Turka na 051 311 505 ali pa mu pišete na icgp@siol.net.