Tradicija in izkušnje

Korporacija Hidria je pred leti prevzela podjetje IMP Klimat, ki se je že v osemdesetih letih minulega stoletja ukvarjalo s termosolarnimi sistemi in je bilo tedaj eden prvih proizvajalcev sončnih kolektorjev v Evropi. Za Hidrio tako velja, da ima dolgo tradicijo, hkrati pa tudi bogate izkušnje na področju izrabe obnovljivih virov energije. Sprva je šlo predvsem za razvoj in trženje solarnih kolektorjev, Hidria pa je pozneje svojo ponudbo nadgradila s projektiranjem in kupcem ponudila termosolarne rešitve »na ključ«. S tem so pokrili del potreb investitorjev, ko gre za ogrevanje tople sanitarne vode in objektov, pozneje pa so z vključitvijo toplotnih črpalk in fotovoltaike v Hidrii kupcem ponudili tudi rešitve za celoleten segment potreb po ogrevanju. Danes njihov program produktov obsega celovite rešitve za nove objekte in obnovo obstoječih stavb z uporabo OVE. Pri tem se še posebej posvečajo zagotavljanju oskrbe z energijo večjih poslovnih in industrijskih objektov. Prodajni program danes predstavljajo naprave za ogrevanje z lesno biomaso (kotli na lesne sekance večjih moči), kogeneracijski sistemi (naprave za hkratno pridobivanje toplotne in električne energije) in trigeneracijske naprave (za hkratno proizvodnjo električne, toplotne in hladilne energije iz primarnega vira energije v kombinaciji s solarno energijo) ter vetrne elektrarne in bioplinarne.

Aleksander Hatlak ob tem poudarja: »Sončni kolektorji so na slovenskih strehah dejansko že več kot 30 let, kljub temu pa se je v tem času marsikaj spremenilo. Na račun novih materialov, ki omogočajo večjo absorpcijo sončne svetlobe, so se povečali izkoristki, toplotne izgube v samih kolektorjih pa so manjše, zlasti zaradi boljših in bolje vgrajenih izolativnih materialov. Zaradi robustnosti, praktičnosti in tudi ekonomičnosti v podjetju prisegamo na ploščate kolektorje.

hidria_kollektor12.jpg

Pristop investitorjev in okolice, v kateri živimo, do tovrstnega pridobivanja energije se je precej spremenil. Še posebno se to kaže v zadnjih letih, ki jih lahko označimo kot obdobje intenzivnega varčevanja, ko se je cena nekaterih energentov močno povečala. Vse več je investitorjev, ki se zavedajo, da s tovrstno investicijo pridobijo del energije, ki je na dosegu roke – na njihovi lastni strehi. Hkrati pa Evropska unija in tudi Slovenija prek Eko sklada vrsto let s spodbudami v obliki nepovratnih sredstev močno podpirata tovrstne naložbe. Tako so tudi politično in individualno vsi obnovljivi viri bolj v naši zavesti. Še vedno pa so tudi na tem področju rezerve; v državah, ki so s tovrstnim razvojem pred nami, npr. skandinavske države in Nemčija, že pri izdaji gradbenega dovoljenja zahtevajo, da so sončni kolektorji vgrajeni v stavbo, kar je povsem logično, saj se na tak način izrabi razpoložljiva energija, namesto uporabe fosilnih energentov ipd. Tudi če se s to energijo pokrijemo le 20 ali 30 odstotkov potrebne energije, je to veliko in je korak v pravo smer. Investicije se tako povrnejo, ob tem pa imajo ponudniki tovrstnih naprav delovna mesta in možnost nadaljnjega razvoja.«

Uporaba narekuje trende

Kakšni so zadnji trendi na področju solarnih kolektorjev? »Trende narekuje namen uporabe. Gre za to, da so bili sončni kolektorji sprva namenjeni le pridobivanju tople sanitarne vode, pri čemer pa je nujno poudariti, da tovrstne rešitve niso uporabne zgolj poleti, kot si marsikdo predstavlja. Solarne kolektorje imam nameščene tudi doma, sanitarno vodo pa na tak način ogrevam že od marca pa vse do oktobra. To pomeni, da lahko s tako rešitvijo pokrijemo potrebe po topli sanitarni vodi v obdobju, daljšem od osmih mesecev.

Višja raven rešitve je povezana z večjim številom kolektorjev, ko energijo sonca lahko uporabljamo tudi za dogrevanje objekta. V tem primeru govorimo o kombiniranem sistemu, pri čemer primarnemu viru energije za ogrevanje dodamo še termosolarni sistem. Na tak način lahko pokrijemo do 35 odstotkov potrebne energije za ogrevanje, kar pa je že znaten ali celo velik prihranek.

Hidria kupcem ponuja tudi večje sisteme, predvsem za objekte, ki imajo konstantno porabo tople sanitarne vode, npr. bolnišnice, domovi za ostarele, hoteli, toplice ... V takih primerih lahko s termosolarnimi sistemi pokrivamo tudi do 70 odstotkov potreb, investicije pa se povrnejo celo prej kot v petih letih.

Kot že rečeno, smo v Hidri termosolarnemu sistemu pred leti dodali še toplotno črpalko. V tem primeru ne gre zgolj za združevanje različnih sistemov, pač pa je kombinacija nadgrajena z inteligentnim upravljanjem celotnega sistema. Najprej optimalno izkoriščamo solarno energijo, v primeru, da te energije ni dovolj, pa se vključi še toplotna črpalka.

Velik izziv in predmet razvoja pa je zlasti solarno hlajenje. Gre za rešitev, ki je aktualna v obdobju, ko je na voljo največ toplotne energije, hkrati pa se pojavijo največje potrebe po hlajenju. S sorpcijskimi napravami in sončno energijo tako lahko pokrijemo velik del potreb po hlajenju. Take rešitve so primerne v objektih, ki imajo večjo površino streh in ustrezen profil potreb po hlajenju.«

Koliko sončnih kolektorjev bi za ogrevanje sanitarne vode potrebovali štiričlanska družina v osrednji Sloveniji in za primerjavo družina nekje na Primorskem? »Na Obali zadostujeta dva kolektorja, v osrednji Sloveniji pa bi potrebovali vsaj tri ob ustreznem hranilniku tople vode. Odgovori na tovrstna vprašanja so povsem informativne narave, saj sisteme vedno projektiramo povezano z dejansko izhodiščno situacijo konkretnega porabnika, pa naj gre za družinsko hišo z dvema ali več člani ali za velike poslovne sisteme. S projektom dosežemo predvsem to, da dobimo optimalne vrednosti glede na objekt in navade družine oziroma uporabnikov.«

Fotovoltaika

Fotovoltaika je bila pred leti izjemno redka, potem pa so kot gobe po dežju začele rasti hišne in večje sončne elektrarne. Kaj se danes dogaja na tem področju? »Fotovoltaika je bila pred leti investicijsko predraga in brez subvencij ni bilo mogoče povrniti vložka. Ko so države vzpostavile sistem subvencij za fotovoltaiko, se je čas vračila naložbe skrajšal na manj kot 15 let, v nekem obdobju celo na osem let. Po zaslugi teh subvencij se je po letu 2006 fotovoltaika v posameznih državah EU močno razmahnila, odvisno predvsem od državnih podpor. Največji bum so sprva zabeležili v Španiji, zlasti zaradi osončenosti in privlačnosti subvencij. Najbolj konstantna gradnja tovrstnih naprav pa je v Nemčiji, ki ima nameščenih daleč največ tovrstnih naprav na svetu.

V Sloveniji je bil velik porast fotovoltaike zabeležen med letoma 2010 in 2012. V kratkem času je bilo postavljenih toliko elektrarn, kolikor smo jih v državi načrtovali do leta 2020. Tudi zato je bilo pričakovano, da se bo uredba o subvencioniranju nekako spremenila. Nihče pa ni pričakoval, da se bo spremenila tako drastično, kot se je to zgodilo 1. decembra lani. S tem so naložbe v solarno energijo praktično zamrle.«

Pa vendar, zgodba sončnih elektrarn se s tem ne sme končati, tudi če upoštevamo tuje izkušnje. Komu bi vi priporočili sončno elektrarno?»Priporočil bi jo vsaki individualni hiši s primerno lego. Primer je Nizozemska, kjer namestitev sončnih celic subvencionirajo le na individualnih hišah. S tem dosegajo več učinkov; razbremenijo se električni vodi, vsak si lahko sam zagotavlja elektriko in s tem prihrani, na odročnih mestih pa ni več treba uporabljati bencinskih agregatov, saj je oskrbo z električno energijo mogoe zagotoviti tudi s fotovoltaiko. Tak primer je denimo Kredarica.«

Razvoj

Hidria je v svetu poznana po številnih inovativnih rešitvah, pri čemer enako velja tudi za Hidriin program OVE. Tukaj ima verjetno veliko vlogo tudi Hidriin Inštitut Klima, ki ga je podjetje osnovalo s pomočjo evropskih sredstev leta 2006.  »Mnogi izdelki, o katerih sva govorila, so nastali v naših laboratorijih, tak razvoj načrtujemo tudi v prihodnje. Seveda pa inštitut ni namenjen le obnovljivim virom, ampak tudi drugim Hidriinim programom.«

Kam bo šel po vašem mnenju razvoj OVE v prihodnosti? »Tukaj vidim paralelo z razvojem avtomobilske industrije. Pred leti si praktično nihče ni predstavljal, da bomo imeli avtomobile s tako majhno porabo, kot jih imamo danes. Energetika stavb se bo razvijala v smeri energetske varčnosti, po drugi strani pa se bo razvoj ogrevanja in hlajenja še bolj usmeril v izkoriščanje obnovljivih virov. Zagovarjam tezo, da je treba vse vire, ki so na voljo na nekem območju, maksimalno izkoristiti. To je smiselno in tudi nujno. Govorimo o neke vrste hibridizaciji rešitev na osnovi OVE.

Bolj kot strogo varčevanje so smiselne naložbe v naprave, ki kot take prispevajo k varčevanju, hkrati pa spodbujajo razvoj industrije in ekonomije. Razvoj omogoča zagotovo več kot le golo varčevanje. In tukaj je Hidria, če tako rečem, doma, naše naprave pa obnovljive vire spreminjajo v prihranke …«