Tako kot minula leta se občani najpogosteje odločajo predvsem za manjše naložbe, med katerimi sta po številu izdanih odločb na prvem mestu zamenjava zunanjega stavbnega pohištva in vgradnja sončnih kolektorjev. Analiza o dodeljevanju nepovratnih sredstev občanom od leta 2008 do konca leta 2011, ko so občanom razdelili 43,3 milijona evrov nepovratnih finančnih spodbud, jasno kaže, da je bila od skupno 33.145 izvedenih ukrepov kar tretjina (14.353) zamenjav zunanjega stavbnega pohištva. Na drugem mestu po izvedenih ukrepih je bila vgradnja sončnih kolektorjev (7125 ukrepov), toplotne črpalke so vgradili v 3595 gospodinjstvih, nekoliko manj (3243) prosilcev pa se je odločilo za vgradno kotlovnice na lesno biomaso. Za gradnjo nizkoenergijskih in pasivnih hiš se je v omenjenem obdobju odločilo 359 prosilcev.
Še bolj prepričljivi so podatki o učinkovitosti posameznih ukrepov. Za zamenjavo zunanjega stavbnega pohištva, za katerega se je odločilo največ prosilcev, je Eko sklad občanom razdelil dobrih 12 milijonov evrov. Zaradi teh ukrepov znaša prihranek energije na letni ravni 29.263 MWH, izpusti ogljikovega dioksida pa so zaradi tega manjši za 4389 ton.
Za toplotno izolacijo fasade se je v omenjenem obdobju odločilo 955 občanov, Eko sklad je za te posege namenil 10,3 milijona evrov nepovratnih spodbud, medtem ko so učinki teh naložb bistveno večji kot pri zamenjavi oken in vrat. Z izolacijo omenjenih fasad znaša letni prihranek energije 75.361 MWh, kar je denimo za 2,5-krat več kot pri zamenjavi oken in vrat, izpusti ogljikovega dioksida so na račun toplotnih izolacij manjši za 11.304 ton na leto (pri zamenjavi oken in vrat za 43 89 ton).
Med bolj učinkovite naložbe spada tudi vgradnja kurilnih naprav na lesno biomaso. Na Eko skladu so v omenjenem obdobju za te naložbe namenili 7,6 milijona evrov in omogočili za 26.052 MWh manjšo porabo energije na leto ter za 3908 ton manjše letne izpuste ogljikovega dioksida. Tudi vgradnja toplotnih črpalk sodi med bolj učinkovite ukrepe. Za nepovratne finančne spodbude so namreč namenili 1,8 milijona evrov, pri čemer letni prihranek pri energiji znaša 16.516 MWh, izpusti ogljikovega dioksida pa so manjši za 3296 ton na leto.
Nepovratne spodbude in ugodna posojila
Milenko Ziherl ob tem pravi, da se struktura posameznih ukrepov v vseh teh letih ni bistveno spreminjala, pričakuje pa, da se bodo ukrepi v učinkovito rabo energije počasi »izpeli«, medtem ko se za bolj kompleksne in seveda tudi dražje ukrepe investitorji ne odločajo tako pogosto, zato za zahtevnejše ukrepe (naložba, višja od 10.000 evrov) na Eko skladu omogočajo občanom, da lahko izkoristijo nepovratne spodbude in hkrati najamejo ugodno posojilo (za isti ukrep občan ne more prejeti subvencije in najeti posojila). Prav za slednja si po besedah sogovornika že nekaj časa prizadevajo, da bi med občani spodbudili večje zanimanje za najem ugodnih posojil, ki so po zagotovilih našega sogovornika precej cenejša kot denimo pri komercialnih bankah.
Kot primer je navedel dva različna zneska posojil. V primeru, da občan najame 4000 evrov posojila za dobo treh let, bi pri Eko skladu v omenjenem obdobju plačal dobrih 256 evrov obresti manj.
Pri najemu posojila v višini 20.000 evrov za dobo 120 mesecev bi pri Eko skladu znašal mesečni obrok posojila 181,6 evra, pri najemu potrošniškega posojila pa bi mesečni obrok znašal okoli 217,5 evra. Celotno posojilo bi bilo denimo pri Eko skladu cenejše za dobrih 4300 evrov.
V zadnjih letih je bilo zelo veliko zanimanje za najem ugodnih posojil za gradnjo sončnih elektrarn. Po tem, ko je vlada z letošnjim letom bistveno zmanjšala zagotovljene odkupne cene za električno energijo, proizvedeno v sončnih elektrarnah, se je med investitorji zelo zmanjšalo zanimanje za tovrstna posojila. Kljub temu da so po sogovornikovem mnenju za sončne elektrarne prišli bolj »oblačni« časi, so tudi letos odobrili nekaj posojil. Medtem ko so v preteklosti investitorji gradili sončne elektrarne predvsem za prodajo električne energije v javno omrežje, se po ugotovitvah Milenka Ziherla zdaj za naložbe odločajo predvsem tisti, ki električno energijo uporabljajo za lastne potrebe. Nekaterim se ta račun očitno še izide, v prihodnje, ko naj bi se naložbe v sončne elektrarne še cenile, pa bo po prepričanju sogovornika vedno več zanimanja za proizvodnjo »lastne« elektrike.
Izvajanje sanacij v večstanovanjskih zgradbah
Posebej pa je sogovornik izpostavil problematiko energetske sanacije večstanovanjskih objektov. Čeprav zanimanje za nepovratne finančne spodbude počasi narašča, se po sogovornikovih besedah marsikje zatakne že pri soglasjih lastnikov večstanovanjskih stavb. V marsikaterem primeru zaradi nesoglasja enega ali dveh lastnikov stanovanja celotna sanacija objekta pade v vodo, zato sogovornik meni, da bi morali spremeniti stanovanjski zakon, ki bi omogočil, da bi tudi v večstanovanjskih stavbah lahko lažje izvajali potrebne energetske sanacije. Prav tako bi morali po Ziherlovem mnenju poenostaviti najemanje posojil za take objekte in še kakšne druge postopke. Na tem področju bomo morali namreč po sogovornikovem prepričanju v prihodnjih letih storiti precej več, če bomo hoteli uresničiti zahteve EU glede energetske učinkovitosti.
Pri tem pa je sogovornik omenil, da po statističnih podatkih v naši državi v povprečju saniramo komaj 1,8 odstotka stanovanjskega fonda na leto. V evropski komisiji so izračunali, da bi morali v EU v povprečju vsako leto sanirati okoli tri odstotke stavb, v Sloveniji pa kar sedem odstotkov, če bi seveda hoteli do leta 2020 izpolniti vse zahteve EU. To torej po prepričanju sogovornika predstavlja izredno velik izziv tako za Eko sklad, še bolj pa za odgovorne na ministrstvih, ki morajo v Bruselj poročati o izvedenih ukrepih.
O tem, kaj nas v prihodnje čaka na tem področju, je sogovornik omenil 850.000 objektov (poleg stanovanjskih tudi poslovni, javni, cerkveni in drugi objekti), ki čakajo na temeljito energetsko sanacijo. Na kakšen način in kako zagotoviti denar za to, sogovornik nima pravega odgovora. Menda se na ministrstvih zavedajo tega problema in obveznosti do EU, zato pričakuje, da bodo odgovorni pravočasno poskrbeli in ustvarili pogoje za pospešeno energetsko sanacijo omenjenega stavbnega fonda.
Izzivov je torej veliko. Poleg spodbudnih učinkov na račun manjše porabe energije in s tem manjšega onesnaževanja okolja poznavalci v tem vidijo veliko priložnost za zagon gospodarstva in odpiranje številnih novih delovnih mest. Že ukrepi, ki so se izvajali v zadnjih štirih letih, so spodbudili nastanek več kot 1000 novih delovnih mest, medtem ko bi pospešena energetska sanacija spodbudila še precej večje zaposlovanje.
Na Eko skladu so pripravljeni na nove izzive, če bodo seveda odgovorni ustavili ustrezne pogoje za tak zagon. Pri tem sogovornik računa tudi na sredstva iz nove finančne perspektive, čeprav prvi signali, ki jih je dobil iz Bruslja, niso bili najbolj spodbudni, a kljub temu pričakuje, da bo evropska komisija, kjer so sicer izračunali velik zaostanek naše države na področju energetske učinkovitosti stavbnega fonda, našla kakšen vir, s pomočjo katerega bo Slovenija pospešila obnovo stavb.
