Če želite krajino v okolici svojega doma popestriti z živahnimi barvami, edinstvenimi oblikami in nečim drugim, kot le običajnim grmovjem, razmislite o naslednjih vrstah rastlin, ki so po zasnovi podobne srednje velikim sortam grmovja, le da so veliko bolj atraktivne.

Davidova budleja ali metuljnik

Davidova budleja je vrsta grmovnice, ki sicer ima zeleno listje, vendar ni videti kot grm. Listje je bolj redko, cela rastlina pa je prekrita z lepimi trni in drobnimi cvetovi, ki zelo privlačijo metulje, saj oddajajo vabljiv vonj. Na voljo so različne barve cvetov, od belih do različnih odtenkov vijolične in drugih bolj toplih barv. V višino zraste od 1,5 do 2,5 metra, potrebuje pa sonce, dobro propustna tla in redno obrezovanje.

metuljnik.jpg

Velike rastline v posodah

Ni treba, da so nadomestne možnosti za zeleno grmovje stalni sestavni del pokrajine: razmislite lahko o dodajanju velikih lončnic na želena mesta, ki jih lahko brez težav premikate. Kupite lahko več večjih posod, v katere posadite večje sorte trajnic. Trajnice na sredini posode obkrožite z nižje rastočimi enoletnicami, ki bodo cvetele vso poletje: na sredino zasadite ostrožnik, ob robove pa petunije ali podobne sorte.

Forzicija

Forzicija je okrasni grm, ki spada v družino oljčnic in v višino zraste tudi do tri metre. Ima zelene liste in živo rumene cvetove, ki se pojavijo že, preden rastlina požene liste. Rada ima sočno lego ali polsenco, zato je odlična možnost za žive meje. Priporočamo vam, da pred te grme posadite nižje rastoče cvetlice v toplih barvnih odtenkih, denimo ognjič, rdečo salvijo in krizanteme. Tako boste namreč v zeleno krajino vnesli več življenja, barv in teksture.

forzicija.jpg

Češmin (Berberis thunbergii)

Lepi rdeči listi češmina vnašajo odličen kontrast v pretežno zelen vrt, hkrati pa odlično služijo za ločevanje vrtnih poti ter gredic. Če želite vzgojiti s trnjem preraščeno ter neprehodno živo mejo, vsekakor izberite to alternativno vrsto. Veliko vrst iz rodu češmina je primernih za gojenje in oblikovanje nizkih ali visokih živih mej. Nekatere vrste so listopadne in nekatere trajnice. Rastejo v skoraj vsaki dobro propustni zemlji, v sončni ali polsenčni legi. Za gojenje žive meje je priporočljivo posaditi tri rastline na meter dolžine.