Svojstvena dediščina kmetstva, ki je ostalo v glavah, četudi ljudje že v drugi generaciji živijo v mestu, je prepričanje, da zna na vrtu delati vsak. In da zna vrt narediti vsak. Ljudje si zob ne popravljajo sami, kdo si še sam šiva in sam popravlja svoj avto? Samo vrtove bi si še sami zasajali ... Počasi se uveljavlja spoznanje, da ni lepega in funkcionalnega vrta brez strokovnega znanja.
Projektiranje vrta je kompleksna naloga, saj mora projektant upoštevati potrebe in želje naročnika, prostorske možnosti in naravne danosti ter predvideti razvoj zasaditve v naslednjih tridesetih letih. Projektant mora z enim delom zasaditve ustvariti členitev prostora in estetske učinke za takojšnji učinek, z drugim pa oblikovati dolgoročno strukturo vrta.
Večina naročnikov, ki se obrne na krajinskega arhitekta, so kupci novih hiš, ki želijo urediti okolico ali pa preurediti stare, nefunkcionalne vrtove.
Naš prvi korak je vedno sestanek z naročnikom, na katerem skušamo čim bolje razpoznati njihove želje in potrebe. Sledi izdelava idejnega predloga in nato zasaditvenega načrta. Vrt mora biti drugačen, če so pri hiši majhni otroci, prezaposleni karieristi, ljubitelji, ki uživajo v zbiranju in negovanju trajnic, ali starejši ljudje, ki jim peša telesna moč. Začetna saditev ni nekaj trajnega, mora pa postaviti dober okvir, ki ga je mogoče dopolnjevati. Vrt je nikoli končana zgodba, za popestritev lahko vedno dodamo enoletnice, čebulnice, pa tudi trajnice in s tem vnesemo barvitost in spremembe. Na vsakih deset let pa je čas za temeljitejšo prenovo. Treba je zmanjšati število lesnatih rastlin, se prilagoditi novim potrebam ...
Andreja Kalan Lovšin, u.d.i.k.a.
