Objekti, zgrajeni pred prvo energetsko krizo v 70. letih, so bili le redko toplotno izolirani. Po prvi energetski krizi so objekti dobili prve sloje toplotne izolacije v debelinah do 5 cm. Najpogosteje so imeli toplotno izolacijo položeno na hladnem podstrešju in na fasadah. Konec 20. stoletja se je zaradi ponovnega hitrega dvigovanja cen energentov začelo ponovno več pozornosti posvečati porabi energentov za ogrevanje objektov. V tem času je bila kupna moč lastnikov nepremičnin visoka, gospodarska rast pa v stalnem vzponu, zato se je pogosteje uporabljala toplotna izolacija večjih debelin (k temu je pripomogla tudi država z vse strožjo zakonodajo na področju energijske učinkovitosti objektov). Pojavili so se prvi energijsko varčni objekti in sanacije objektov z dodajanjem večjih plasti toplotne izolacije na delno izolirane objekte.

Pogosto se srečujemo s pomanjkanjem finančnih sredstev, ki bi jih želeli nameniti prenovi objekta. Zaradi navedenega je odločitev izbire ustreznega oziroma najučinkovitejšega načina prenove objekta težka. Vprašanje, ali denar nameniti za dodatno toplotno izolacijo ovoja objekta ali zamenjavi stavbnega pohištva oziroma zamenjavi kurilne naprave, tako ostaja brez odgovora. Najpogosteje je smiselno investirati v vsaj dva ukrepa, saj prineseta največji učinek pri varčevanju. Najučinkovitejša prenova objekta je ta, da zmanjšamo toplotne izgube skozi ovoj objekta in s povečano zrakotesnostjo objekta. Z uporabo dodatnega sloja toplotne izolacije na strehi (URSA SF 32 ali URSA SF 35) in na fasadi (URSA FDP 2, URSA FDP 2/Vf, URSA FDP 3/Vf ali URSA XPS N-III-L) dosežemo skozi ovoj stavbe učinkovito zmanjšanje toplotnih izgub. Z zamenjavo stavbnega pohištva s kakovostnejšim in vgradnjo po RAL-sistemu pa izboljšamo zrakotesnost. Končna natančna obdelava detajlov, to so stiki stavbnega pohištva s fasado in zmanjšanje vpliva toplotnih mostov, dodatno pripomore k boljši zaščiti objekta pred toplotnimi izgubami. Kadar poteka sanacija objekta na omenjen način, lahko pričakujemo, da se bo investicija povrnila v okoli desetih letih, pričakujemo pa lahko tudi najvišje dobičke iz naslova prihranka v obdobju 25 let med različnimi kombinacijami prenove objekta.

Z ustreznimi materiali in ustrezno prenovo obstoječih objektov lahko dosežemo tudi standarde, določene za pasivne hiše (ovoj stavbe z U ≤ 0,15 W/m2K).

Iz navedenega torej izhaja, da se izplača prenavljati obstoječe objekte, jim vdihniti novo podobo in jih tako ohraniti za prihodnje generacije. Toplotnoizolacijski materiali URSA vam bodo zagotovo pomagali pri prenovi objekta in večjem prihranku pri stroških za ogrevanje. Če imate kakršno koli vprašanje, povezano s prenovo svojega objekta, nas pokličite in pomagali vam bomo poiskati ustrezno rešitev za vaš objekt.