Osnovne zakonitosti

Fasadni izolacijski sistemi so različni. Nekateri govorijo o debeloslojnih in tankoslojnih fasadah, tu so še prezračevane fasade in nekateri drugi sistemi, mi pa bomo tokrat več besed namenili kontaktnim fasadam iz lamel kamene volne, ki so v zadnjem času zaradi številnih prednosti najbolj priljubljene. Najprej so osvojile področje novogradenj, vse več pa se kamena volna uporablja tudi v že zgrajenih hišah, pri katerih se želi izboljšati toplotno izolacijo.

Poglejmo najprej izolacijo nove hiše. Pravilne rešitve in izbor materiala nam danes omogočajo enostavno izpolnjevanje zahtev Pravilnika o energetski učinkovitosti v stavbah ter tudi preseganje teh zahtev v nizkoenergijsko in pasivno načrtovanih hišah, saj brez posebnih težav vgrajujemo tudi fasadne izolacije, debelejše od 20 centimetrov. Posebno pozornost pri vgradnji izolacijskega materiala je treba posvetiti izvedbi detajlov in izbiri certificiranega fasadnega sistema.

Fasada je ključni element ovoja zgradbe, ki mora dolga leta prenašati ekstremne vremenske obremenitve. Po zakonu o gradbenih proizvodih morajo imeti vsi kompozitni toplotnoizolacijski fasadni sestavi (ETICS) ustrezen certifikat (ETAG 004), s katerim ponudnik fasadnega sistema dokazuje kakovost in garancijo za materiale, prav tako pa je treba imeti tudi kakovostnega izvajalca. Certificirani fasadni sistemi natančno definirajo materiale nekega proizvajalca za izvedbo določene fasade, pri čemer pa različnih sistemov ni mogoče kombinirati. Poleg kakovostne izvedbe detajlov moramo pri novogradnjah ob izbiri sistema upoštevati tudi prepustnost za paro, požarno varnost in trajnostni vidik uporabljenih materialov. Pri tem je izolacijski material vsebinsko najpomembnejši del sistema.

Lamele kamene volne

Omenili smo, da so danes eden najbolj priljubljenih izolacijskih sistemov izolacijske lamele, zato nekaj besed o njih. Toplotno- in požarnoizolacijske lamele Knauf Insulation FKL (FPPL) so, kot pravijo v podjetju Knauf Insulation, idealna izbira za večino novogradenj. Ob kakovostnih zidnih površinah je njihova vgradnja s celopovršinskim lepljenjem sorazmerno preprosta in pomeni najbolj kompaktno izvedbo v segmentu visoko učinkovitih fasadnih izolacij. Razpon debeline je teoretično neomejen, v praksi pa se vgrajujejo tudi do debeline 300 milimetrov.

Druga možnost izbire kakovostnega izolacijskega materiala so plošče Knauf Insulation FKD-S (PTP-035), ki se pogosto uporabljajo pri obnovi stavb (več v nadaljevanju). Produkti iz mineralne volne (fasadne lamele in fasadne plošče) sodijo v razred gorljivosti A1 (popolnoma negorljiv gradbeni material) in skupaj z drugimi fasadnimi materiali zagotavljajo največjo možno požarno varnost.

Poglejmo si nekaj tipičnih sestavov, smiselnih za načrtovanje novogradnje z ustreznimi debelinami fasadnih izolacijskih lamel Knauf Insulation FPPL, da dosežemo priporočeno vrednost U ≈ 0,20 W/m²K. Za modularni blok (29 cm) se priporoča debelina lamel 16 centimetrov, za izolacijski opečni blok (30 cm) 12 centimetrov, za Ytong (30 cm) 8 centimetrov izolacije ter za montažno sestavo stene z vgrajeno izolacijo (20 cm) 6 centimetrov debele lamele FKL.

Za doseganje enakega izolacijskega učinka imamo lahko, odvisno od osnovnega zidu, enako učinkovito izolacijo različnih debelin. To je razumljivo, saj je tehnološko dognan gradbeni element (zidak, montažna stena) lahko bistveno bolj izolativen od navadnega modularca. Se pa pojavi vprašanje smiselnosti oziroma ekonomičnosti pri izbiri osnovnih materialov. Predvsem debelejši zidovi (nad 30 cm) so dražji in vzamejo več prostora. Resda so bolj izolativni, a je fasado v vsakem primeru treba narediti in debelina izolacije pri njeni ceni ni bistven element. Tudi pri izvedbi fasade zaradi različne debeline izolacije ni velikih razlik. Pri večjih debelinah (nad 16 cm) je sicer potrebno delno dodatno mehansko pritrjevanje tudi pri vgradnji lamel, vendar to na ceno izvedbe ne vpliva močno. Debelina izolacije naj se zato vedno načrtuje skladno s konceptom objekta, treba pa je upoštevati tudi, da bodo zahteve zakonodaje glede energetske učinkovitosti stavb v prihodnje vse ostrejše.

Celovita in kakovostna izvedba fasade zahteva nemalo znanja in izkušenj. Osnovna načela – celopovršinsko ali pasovno lepljenje, potapljanje mrežice, diagonalno armiranje, vogalniki in drugi detajli so sicer razumljiva, a se praviloma pri vsakem objektu pojavi še veliko drugih pravil in detajlov, ki jih je treba ustrezno rešiti. Le tako bo fasada svojo vlogo odigrala z zagotovljenim učinkom. Vsekakor je priporočljivo izbrati sistemsko certificirane materiale in usposobljene izvajalce.

Obstoječi objekti

Pri starejših objektih moramo upoštevati vsa pravila stroke in se hkrati prilagoditi danim okoliščinam. Upoštevati moramo zakonodajo, požarni zakon in tehnične smernice, ključna pa je tudi izbira ustrezno kvalificiranega izvajalca – fasaderja.

Stare fasadne površine so včasih poškodovane, konstrukcijsko imajo skoraj brez izjeme vrsto toplotnih mostov, stene pa so pozimi hladne in vsaj na mestih tudi plesnive. Sanacije se je treba lotiti celovito. Prvi korak je priprava zidne površine, ki mora biti pred vgradnjo toplotne izolacije čista in trdnostno ustrezna. Sledi vgradnja toplotno visoko učinkovite izolacije, ki starih zidov difuzijsko ne zapira, torej mora biti za paro prepustna. V smislu trajnostne izvedbe in požarne varnosti mora biti izolacijski material negorljiv, kar zagotavlja hkrati varnost in udobje bivanja.

Idealna rešitev za te težave so toplotnoizolacijske plošče Knauf Insulation FKD-S (PTP-035). Kot sestavni del fasade poleg toplotne izolativnosti ustvarjajo tudi ugodno bivalno klimo. So priročne za delo ter se vgrajujejo po principu lepljenja in dodatnega mehanskega pritrjevanja, kar je pri sanacijah obvezno. Njihova toplotna prevodnost je nizka (λ = 0,036 W/mK), razpon debelin od 60 mm do 200 mm, razred gorljivosti pa A1 (popolnoma negorljiv gradbeni material). Kamena mineralna volna je za paro prepusten in trajno dimenzijsko stabilen material, odporen proti mikroorganizmom. Kakovostno izvedena fasada na kameni mineralni volni je kompakten in trajen sistemski izdelek, treba pa je upoštevati nujnost izbire sistemskih fasadnih materialov (gradbena lepila, pritrdila, armirni materiali in zaključni sloji). Plošče Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) so združljive z vsemi certificiranimi fasadnimi sistemi na slovenskem trgu. (ETAG 004)

Poglejmo si nekaj tipičnih sestavov starejših zidov in toplotno prehodnost U. Zid v sestavi omet + opeka + omet (38 cm) ima toplotno prehodnost približno 1,2 W/m²K, omet + modularni blok + toplotni omet (40 cm) večjo od 1,0 W/m²K, omet + plinobeton (siporex) + omet (34 cm) pa večjo od 0,6 W/m²K. Z vgradnjo izolacijskih plošč FKD-S (PTP-035), debelih 12 centimetrov, dobimo zakonsko primerne in bivalno ustrezne vrednosti – manjše od 0,25, 0,23 oziroma manjše od 0,20 W/m²K (s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije je določena vrednost U ≤ 0,28 W/m²K).

Pri večini obravnavanih zidov so velik problem linijski in točkovni toplotni mostovi, ki jih v preteklosti skoraj nihče ni znal docela odpraviti. Predlagana debelina toplotnoizolacijskih plošč Knauf Insulation FKD-S (PTP-035) je vedno vsaj 12 centimetrov, zaželene pa so višje debeline, zlasti če skušamo obnovo zasnovati kot nizkoenergijsko. Naj za konec povemo, da gradbena fizika zidov zahteva, da si materiali sledijo navzven po toplotni prehodnosti. Če je na primer notranji zid za paro dokaj prepusten, kar navadno je, in na zunanji strani namestimo za paro neprepusten material, to lahko povzroči kondenzacijo v stiku. Tudi zato je kamena volna priljubljen in idealen material tudi za obnove.

(Vir: Kanuf Insulation, Šola izoliranja; avtor omenjenih prispevkov Primož Bernard, d.i.s.)