Odgovor: V zakonski zvezi je treba ločevati med skupnim in posebnim premoženjem zakoncev. Slednji je v lasti le enega od zakoncev. Skupno premoženje je tisto, ki sta ga zakonca ustvarila skupaj v času trajanja zakonske zveze. To, kar je zakonec imel pred sklenitvijo zakonske zveze, pa je njegovo posebno premoženje in ni predmet delitve med zakoncema. V konkretnem primeru gre za podarjeno premoženje, ki ima status posebnega premoženja moža. Glede na to, da niste solastnica omenjene počitniške hiše, je seveda tudi niste dolžni vzdrževati. Če pa boste v omenjeno hišo morda vlagali, pa boste imeli pravico do povračila vlaganj.
Vprašanje: S podjetjem, ki se ukvarja z izdelavo montažnih hiš, sem aprila 2011 podpisal predpogodbo, v skladu s katero naj bi to podjetje izdelalo omenjeno hišo po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Plačal sem tudi predplačilo v višini 5000 evrov, vendar pa gradbenega dovoljenja očitno ne bomo uspeli pridobiti. Zdaj me zanima, ali smo kljub temu upravičeni do vračila predplačila?
Odgovor: Zakon jasno določa, da predpogodba ne veže, če so se okoliščine od njene sklenitve toliko spremenile, da niti ne bi bila sklenjena, če bi bile okoliščine takrat takšne. Ker so se okoliščine od aprila 2011 pa do zdaj bistveno spremenile (glede možnosti pridobitve gradbenega dovoljenja, ki je bistveni element predpogodbe), je jasno, da taka predpogodba strank ne more vezati, zato ste upravičeni do vračila predplačila, ki ste ga podjetju plačali.
Vprašanje: Naša družina je v sporu z obrtnikom, zadolženim za montažo oken in vrat pri gradnji hiše. Problem je nastal, ker po našem mnenju obrtnik oken ni vgradil pravilno oziroma je pri tem povzročil škodo na drugih delih hiše. Dogovorjenega zneska mu zato še nismo plačali. Obrtnik zdaj grozi, da nam bo okna odmontiral. Pravi namreč, da ima to pravico. Nas pa zanima, kaj storiti? Ali res ima to pravico?
Odgovor: Podjemnik (obrtnik) ima tako imenovano zastavno pravico na porabljenem materialu, da si zavaruje pravico do plačila za svoje delo in pravico do povračila stroškov za porabljeni material, vse dokler ga ima v posesti in dokler ga prostovoljno ne neha imeti v posesti. Ker so bila okna že vgrajena v vašo hišo, podjemnik zastavne pravice na materialu nima, saj ga nima v posesti. Predlagam, da se z obrtnikom dogovorite za kompromisno rešitev – zahtevajte, naj napake odpravi, ali pa zahtevajte znižanje plačila. Če se ne boste uspeli dogovoriti, lahko tudi odstopite od pogodbe. V vsakem primeru pa lahko od njega zahtevate povračilo škode, ki vam je nastala zaradi njegovega malomarnega dela.
Vprašanje: Z gradbenim podjetjem smo se aprila letos dogovorili za gradnjo terase pri naši hiši. Pred pričetkom posla smo se dogovorili za ceno 2500 evrov za opravljeno delo. Sestavni del dogovora je bil, da se cena ne bo spremenila, tudi če bodo temu botrovale nepredvidljive okoliščine. Kasneje se je izkazalo, da so se cene za material res spremenile, in podjetje je predlagalo, da plačamo zaradi tega za 20 odstotkov višjo ceno, torej 3000 evrov. To se nam ne zdi prav. Ali je podjetje upravičeno zahtevati višjo ceno?
Odgovor: Načelno ne. V primeru, če ste se z gradbenim podjetjem dogovorili, da se cena za izvedeno delo v nobenem primeru ne bo spreminjala, izvajalec ni upravičen zahtevati višje cene za svoje delo. Vendar pa tako pravico ima, če se izkaže, da so se cene za elemente zvišale toliko, da bi morala biti cena za izvedena dela za več kot 10 odstotkov višja, v vašem primeru torej za več kot 2750 evrov. Vendar pa ima v tem primeru izvajalec pravico zahtevati le razliko v ceni, ki presega 10 odstotkov, torej le razliko v ceni, ki je višja od 2750 evrov. Izvajalec bi torej lahko zahteval višjo ceno le pod pogojem, da bi dokazal, da so se cene za elemente spremenile za toliko, da bi morala biti cena za delo višja od 2750 evrov, sicer pa ne.
Mag. Boštjan J. Turk
