Po drugi strani pa zaradi postavitve polja sprejemnikov sončne energije z naklonskim kotom, ki poleti ni idealen, in dejstva, da imamo vgrajeno večjo aktivno površino sprejemnikov sončne energije, zmanjšujemo možnost pregrevanja sistema poleti. Prek cevne povezave med poljem sprejemnikov sončne energije in črpalčne skupine, ki ima vse potrebne elemente za delovanje solarnega sistema, zbiramo pridobljeno toplotno energijo v zalogovniku toplote. Pri kombiniranih solarnih sistemih se uporabljajo zalogovniki toplote večjih prostornin, od 800 litrov naprej. Velikost zalogovnika definirajo lastnosti hiše in pričakovan delež pokrivanja potreb po toploti s termosolarnim sistemom. Hidriina rešitev je sistemski zalogovnik toplote.

hidria_kollektor11.jpg

Sistemski zalogovnik toplote

Rešitev, ki omogoča optimalno delovanje ogrevalnega sistema in največje možne prihranke. Sistemski zalogovnik toplote uporablja tehniko temperaturnega razslojevanja toplote po višini zalogovnika, kar pomeni, da imamo popolnoma na vrhu, kjer je odjem za pretočno pripravo tople sanitarne vode, najvišjo temperaturo, nižje je cona za radiatorsko ogrevanje, še nižje pa cona za odjem talnega ogrevanja. Vsi povratki v sistemski zalogovnik toplote so popolnoma na dnu zalogovnika, kar poveča temperaturno razliko med območjem zalogovnika na vrhu in na dnu ter povzroči čim nižjo temperaturo povratne vode v termosolarni sistem, kar pa pomeni večji izkoristek ravno polja sprejemnikov sončne energije.

Prednost je tudi dejstvo, da imamo na en zalogovnik toplote priključene vse vire ogrevanja (sonce, dogrevanje prek kotla na plin, olje, lesna biomasa …) in vse porabnike (modul pretočne priprave tople sanitarne vode, ogrevalni modul za talno in/ali radiatorsko ogrevanje). Na sistemskem zalogovniku toplote je integriran modul pretočne priprave tople sanitarne vode. Ker imamo v zalogovniku toplote večje količine vode, bi lahko to pri manjšem odjemu in nižjih temperaturah predstavljalo morebitno nevarnost za nastanek bakterije legionela. S pretočno pripravo sanitarne vode prek ploščatega prenosnika toplote tipa voda–voda se tej nevarnosti v celoti izognemo, hkrati pa zagotovimo, da imamo vedno na voljo dovolj sveže vode zahtevanega temperaturnega nivoja.

Integriran ogrevalni modul

Poleg modula pretočne priprave je na sistemskem zalogovniku toplote lahko integriran tudi ogrevalni modul. To je lahko mešalni dvižni vod za vejo talnega ogrevanja, za radiatrosko vejo ogrevanja ali pa za obe veji. Sicer so največji prihranki pri kombinaciji termosolarnega sistema z nizkotemperaturnimi sistemi ogrevanja v hiši (talno, stensko ogrevanje, ventilatorski konvektorji), vendar lahko sistem povežemo tudi na že obstoječe (radiatorsko) ogrevanje pri adaptaciji hiš, le prihranek je malenkost nižji. Da sistem deluje optimalno, je v primeru kombiniranega solarnega sistema še bolj pomembno pravilno načrtovanje velikosti solarnega sistema glede na potrebe po toploti v hiši; ustrezna velikost polja sprejemnikov sončne energije, velikost zalogovnika toplote, v odvisnosti od porabe tople sanitarne vode, toplotnih izgub hiše (izolacija, stavbno pohištvo), lokacije hiše.

Poleg pravilnega načrtovanja so zelo pomembni tudi izvedba montaže in uporabljeni materiali montaže, saj so določene komponente bolj obremenjene, posledično morajo biti ustrezno prilagojene. To predvsem velja za cevno povezavo med poljem sprejemnikov sončne energije (navadno bakrene ali nerjavne povezovalne cevi) in raztezno posodo, ki zagotavlja nemoteno delovanje solarnega sistema pri različnih pogojih delovanja (temperaturno raztezanje solarnega medija). Medij, ki se uporablja v solarnem krogu, je mešanica biološko razgradljivega propilen glikola in vode, v razmerju, da lahko sistem nemoteno deluje tudi v zimskem obdobju, ko so temperature okolice pod lediščem. Da zagotovimo pravilno delovanje celotnega sistema, je ključen element tudi regulacija ogrevalnega sistema. Funkcija regulacije je, da v odvisnosti od temperatur, ki jih tipa prek temperaturnih tipal, v pravilni (nastavljeni) sekvenci vklaplja in izklaplja obtočne črpalke med poljem sprejemnikov sončne energije in zalogovnikom toplote ter kotlom za dogrevanje, ki skupaj zagotavljajo zahtevano ugodje v prostorih. Bistveno je, da se solarna obtočna črpalka nikoli ne vklopi, če ni pogoja za to; temperatura na sprejemnikih sončne energije mora biti vedno višja kot v hranilniku toplote, saj bi v nasprotnem primeru dejansko hladili hranilnik toplote skozi sprejemnike sončne energije. Hkrati pravilna izvedba solarnega sistema skupaj s solarnim regulatorjem preprečuje morebitno pregrevanje sistema v poletnih mesecih, ko je odjem tople vode manjši.

Velik končni prihranek

Kombinacija vsega naštetega nam omogoča pripravo tople sanitarne vode in dogrevanje hiše z brezplačno energijo sonca, dolgo življenjsko dobo (več kot 20 let) in posledično velike prihranke. S solarnim sistemom COMBI lahko na letni ravni prihranimo do 70 odstotkov potrebne energije za pripravo tople sanitarne vode in več kot 35 odstotkov potrebne energije za ogrevanje hiše. Če odstotke pretopimo v vrednost prihranka, je lahko višina prihrankov več kot 1200 evrov na leto. Zmanjšanja toplogrednih izpustov v okolje je za skoraj 3000 kilogramov na leto.

Seveda so vse termosolarne rešitve Hidria upravičene tudi do nepovratnih sredstev Eko sklada. Tako je višina vloženih sredstev v nakup termosolarne rešitve Hidria nižja in s tem je povezano krajše obdobje povračila naložbe.

Končni rezultat delovanja termosolarnega sistema je torej v veliki meri odvisen že od same umestitve polja SSE v prostor (namestitev na streho, poleg hiše, vgradnja v nivo strehe …). Drugi zelo pomemben dejavnik je pravilno dimenzioniranje in sama izvedba. Namreč, največ napak se pojavi pri montaži in dimenzioniranju sistema, zato smo se v Hidrii odločili za sistemsko ponudbo, od svetovanja pri določitvi optimalnega termosolarnega sistema do dobave opreme skupaj z izvedbo del ter na koncu tudi možnosti vzdrževanja prek servisno-vzdrževalne pogodbe. Tako lahko vedno zagotovimo, da je termosolarni sistem v vrhunski formi in služi svojemu namenu.

glasovnica12.jpg